www.klarinsvet.si

Nov Zakon o gostinstvu od 1. januarja 2026

KLARA KORENČ — Thu, 09 Oct 2025 11:48:51 +0000

Z začetkom leta 2026 bo v Sloveniji stopil v veljavo nov Zakon o gostinstvu (ZGos-1), ki prinaša obsežne spremembe v regulaciji gostinske dejavnosti, vključno z novimi zahtevi tudi za nastanitvene ponudnike in sobodajalce. Že danes je ključno razumeti nove obveznosti, spremembe in kako se nanje pripraviti.

Objavljamo prepis Zakona o gostinstvu iz Uradnega lista RS, št. 77/2025 z dne 7.10.2025.

Z A K O N O GOSTINSTVU (ZGos-1)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja gostinsko dejavnost, določa vrste gostinske dejavnosti in gostinskih obratov, opredeljuje pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti ter ureja register nastanitvenih obratov.

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »gostinstvo« je opravljanje gostinske dejavnosti;

2. »gostinska dejavnost« je izvajanje gostinskih storitev;

3. »gostinske storitve« so storitve, določene v drugem in tretjem odstavku 3. člena tega zakona;

4. »gost oziroma gostja« (v nadaljnjem besedilu: gost) je oseba, ki je prejemnik gostinskih storitev;

5. »prehrambna dejavnost« je dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač;

6. »nastanitvena dejavnost« je dejavnost nastanitve gostov;

7. »gostinski obrat« je enota gostinske dejavnosti, ki vključuje celoto gostinskih storitev, ki se nudijo v funkcionalno urejenih, opremljenih in povezanih prostorih;

8. »zunanje površine gostinskega obrata« so del gostinskega obrata na prostem zunaj notranjih prostorov gostinskega obrata (terasa, vrt, atrij), kjer se nudijo gostinske storitve;

9. »prehrambni obrat« je gostinski obrat, v katerem se opravlja prehrambna dejavnost;

10. »nastanitveni obrat« je gostinski obrat, v katerem se opravlja nastanitvena dejavnost;

11. »izvajalec oziroma izvajalka gostinske dejavnosti« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec gostinske dejavnosti) je nosilec gostinske dejavnosti ne glede na vrsto gostinske dejavnosti in vključuje gostinca oziroma gostinko (v nadaljnjem besedilu: gostinec), nosilca oziroma nosilko dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji), ponudnika oziroma ponudnico kratkotrajnega najema (v nadaljnjem besedilu: ponudnik kratkotrajnega najema) in upravljalca pristanišča;

12. »izvajalec oziroma izvajalka prehrambne dejavnosti« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec prehrambne dejavnosti) je nosilec prehrambne dejavnosti in vključuje gostinca in nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki opravljata prehrambno dejavnost;

13. »izvajalec oziroma izvajalka nastanitvene dejavnosti« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec nastanitvene dejavnosti) je nosilec nastanitvene dejavnosti in vključuje gostinca in nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki opravljata nastanitveno dejavnost, ter ponudnika kratkotrajnega najema in upravljalca pristanišča;

14. »ponudnik kratkotrajnega najema« je nosilec oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem;

15. »sobodajalec oziroma sobodajalka« (v nadaljnjem besedilu: sobodajalec) je ponudnik kratkotrajnega najema, ki je fizična oseba, vpisana kot sobodajalec v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovni register), ki ga ureja zakon, ki ureja poslovni register;

16. »nudenje priveza plovil za nastanitev« je opravljanje nastanitvene dejavnosti v pristanišču s privezi za nastanitev;

17. »pristanišče« je pristanišče v skladu s pomorskim zakonikom ali z zakonom, ki ureja plovbo po celinskih vodah;

18. »spremljajoče storitve« so storitve, ki niso gostinske storitve, se pa običajno ali pogosto nudijo v določenih gostinskih obratih z namenom dopolnjevanja gostinske ponudbe (nudenje žive ali mehanske glasbe ali drugega družabnega programa);

19. »turizem na kmetiji« je opravljanje gostinske dejavnosti v okviru dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

20. »oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem« je opravljanje nastanitvene dejavnosti v stanovanju ali delu stanovanja, razen če se v njem opravlja turizem na kmetiji (na primer v enostanovanjski hiši na kmetiji);

21. »stanovanje« je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota;

22. »nastanitvena enota« je del nastanitvenega obrata, ki je namenjen za nastanitev gosta ali skupine gostov in do katerega drugi gostje nastanitvenega obrata nimajo dostopa (soba za nastanitev s kopalnico, soba za nastanitev, suita, apartmajska enota, studio, hiša, glamping enota, kampirni prostor, šotor, počitniška prikolica, mobilna hišica, enota izvenstandardne nastanitve, prostor za postavitev bivalnih vozil, prostor za privez, druga nastanitvena enota);

23. »delodajalec oziroma delodajalka« (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja;

24. »delavec oziroma delavka« (v nadaljnjem besedilu: delavec) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja;

25. »upokojenec oziroma upokojenka« (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) je fizična oseba, ki prejema pokojnino v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

26. »upravljavec stvarnega premoženja« ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti;

27. »notranji upravičenec upravljavca oziroma notranja upravičenka upravljavca« (v nadaljnjem besedilu: notranji upravičenec upravljavca) je kategorija oseb, ki je določena z internim splošnim aktom upravljavca stvarnega premoženja, sprejetem na podlagi zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti;

28. »reprezentativni sindikat« ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja reprezentativnost sindikatov;

29. »počitniške enote delodajalca« so počitniške enote, ki jih delodajalec zagotavlja izključno za nastanitev delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, in upokojencev, ki so bili pred upokojitvijo zaposleni pri delodajalcu, skupaj z njihovimi izbranimi osebami (družinski člani, prijatelji);

30. »počitniške enote upravljavca stvarnega premoženja« so počitniške enote, ki jih upravljavec stvarnega premoženja zagotavlja izključno za nastanitev notranjih upravičencev upravljavca skupaj z njihovimi izbranimi osebami (družinski člani, prijatelji);

31. »počitniške enote reprezentativnega sindikata« so počitniške enote, ki jih reprezentativni sindikat zagotavlja izključno za nastanitev svojih članov skupaj z njihovimi izbranimi osebami (družinski člani, prijatelji).

(2) Vrste stanovanjskih stavb, uporabljene v tem zakonu (enostanovanjska stavba, dvostanovanjska stavba, tri- in večstanovanjska stavba ter stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji), imajo pomen kot ga določajo predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov.

3. člen

(gostinstvo in gostinske storitve)

(1) Gostinska dejavnost vključuje prehrambno dejavnost in nastanitveno dejavnost.

(2) Prehrambna dejavnost obsega nudenje:

– priprave in strežbe jedi, primernih za takojšnje uživanje,

– priprave in strežbe pijač, primernih za takojšnje uživanje, ali

– priprave in dostave jedi oziroma pijač, primernih za takojšnje uživanje.

(3) Nastanitvena dejavnost obsega nudenje storitve nastanitve gosta, ki pomeni nudenje nočitve ali počitka. V določenih vrstah nastanitvenih obratov nastanitvena dejavnost obsega tudi storitve priprave in strežbe jedi in pijač.

(4) Nudenje priveza plovil za nastanitev se opravlja v skladu in pod pogoji tega zakona, pomorskega zakonika oziroma zakona, ki ureja plovbo po celinskih vodah.

(5) Izvajalec gostinske dejavnosti lahko v okviru in v času opravljanja gostinske dejavnosti nudi tudi izdelke, ki zaokrožujejo njegovo gostinsko ponudbo (spominki, turistične publikacije, sladoled, bomboni, suhomesnati izdelki, pijače).

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI

1. Splošni pogoji za gostinsko dejavnost

4. člen

(gostinski obrat)

(1) Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskem obratu, razen v primeru dostave oziroma strežbe dostavljenega v primeru nudenja gostinskih storitev iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena.

(2) Gostinski obrat se glede na vrsto opravljane gostinske dejavnosti razvršča kot prehrambni ali nastanitveni obrat.

(3) Gostinska dejavnost se v stanovanju opravlja le v okviru in pod pogoji oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem iz 20., 21. in 22. člena tega zakona ali v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona.

5. člen

(izvajalec gostinske dejavnosti)

(1) Gostinsko dejavnost opravlja gostinec, razen če ta člen določa drugače.

(2) Gostinec je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sme opravljati gostinsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in delovanje pravnoorganizacijske oblike pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Turizem na kmetiji opravlja nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(4) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem opravlja ponudnik kratkotrajnega najema. Ponudnik kratkotrajnega najema je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik iz drugega odstavka tega člena ali sobodajalec.

(5) Sobodajalec lahko opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem do 180 dni v koledarskem letu. Šteje se, da sobodajalec opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, ko je vsaj v enem stanovanju, v katerem opravlja dejavnost, v posameznem dnevu nastanjen vsaj en gost, pri čemer se, če dan prihoda posameznega gosta v stanovanje ni enak dnevu njegovega odhoda, kot dan nastanitve ne šteje dan odhoda.

(6) Nudenje priveza plovil za nastanitev opravlja upravljalec pristanišča.

6. člen

(pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti)

(1) Izvajalec gostinske dejavnosti mora pred začetkom opravljanja in ves čas opravljanja gostinske dejavnosti izpolnjevati pogoje glede:

– prostorov gostinskega obrata ter njihove opremljenosti z ležišči in drugo opremo v skladu z vrsto gostinskega obrata, s katero posluje in se označuje v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona, za zagotovitev minimalnih standardov opremljenosti gostinskega obrata;

– vrste, vsebine in obsega gostinskih in spremljajočih storitev v skladu z vrsto gostinskega obrata, s katero posluje in se označuje v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona, za zagotovitev skladnosti med nudenimi storitvami in minimalnimi standardi opremljenosti prostorov gostinskega obrata.

(2) Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gostinstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), s pravilnikom. Ne glede na prejšnji stavek pogoje, ki se nanašajo na turizem na kmetiji, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

(3) Izvajalec gostinske dejavnosti mora za opravljanje gostinske dejavnosti poleg pogojev iz tega zakona izpolnjevati tudi pogoje, določene v drugih predpisih, in sicer mora zlasti:

– imeti za objekt, v katerem namerava opravljati gostinstvo, pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;

– zagotavljati varnost živil v skladu s predpisi, ki urejajo varnost živil;

– zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

7. člen

(označevanje gostinskega obrata)

(1) Gostinski obrat mora imeti na vidnem mestu ob vhodu, ali če vhoda nima, na drugem vidnem mestu označeno:

– firmo ali ime in poslovni naslov izvajalca gostinske dejavnosti, v primeru nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji pa tudi označbo dopolnilne dejavnosti na kmetiji in naslov kmetije;

– naziv gostinskega obrata;

– vrsto gostinskega obrata;

– oznako kakovostne kategorije nastanitvenega obrata v skladu s 15. členom tega zakona;

– identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz 17. člena tega zakona;

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko označbe nastanitvenega obrata, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, namestijo v notranjosti nastanitvenega obrata, če je ta v dvostanovanjski oziroma tri- in večstanovanjski stavbi.

8. člen

(obratovalni čas)

(1) Obratovalni čas je čas, v katerem izvajalec gostinske dejavnosti nudi gostinske storitve v gostinskem obratu.

(2) Obratovalni čas gostinskega obrata mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat, ali če obrat nima vhoda, na drugem vidnem mestu v gostinskem obratu.

(3) Gostje, ki so v gostinskem obratu ob koncu obratovalnega časa, morajo obrat zapustiti najpozneje v 30 minutah. Ne glede na prejšnji stavek, morajo gostje, ki so v gostinskem obratu iz 1., 2. ali 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, obrat zapustiti najpozneje v 60 minutah po koncu obratovalnega časa.

9. člen

(cenik gostinskih storitev)

(1) Cene gostinskih storitev morajo biti označene v ceniku, ki omogoča seznanitev z njimi (tabla, list, zaslon) v vseh prostorih gostinskega obrata, kjer se naročajo gostinske storitve, vključno z zunanjimi površinami gostinskega obrata.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek cen storitev nastanitve ni treba označiti v ceniku nastanitvene enote, če so cene že označene v skladu s prejšnjim odstavkom v prostoru gostinskega obrata, ki je namenjen sprejemu gostov.

(3) Cenik je lahko v elektronski obliki, ki omogoča seznanitev s cenami posredno prek elektronskih naprav, ki jih imajo gostje običajno s seboj (mobilni telefoni, tablice), če je v prostoru, kjer se naročajo gostinske storitve, dostopen tudi cenik iz prvega odstavka tega člena.

(4) Cenik gostinskih storitev mora poleg cene gostinskih storitev vsebovati tudi:

– pri pripravi oziroma postrežbi pijač: navedbo vrste in količine pijače, razen za napitke, pri katerih se količina meri s porcijo;

– pri pripravi oziroma postrežbi jedi: navedbo vrste, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi navedbo količine jedi;

– navedbo cene dodatnih storitev, če jih gostinec zaračuna ob pripravi in postrežbi pijač oziroma jedi (postrežnina, pogrinjek).

2. Vrste in posebni pogoji za prehrambno dejavnost

10. člen

(vrste prehrambnih obratov)

(1) Vrste prehrambnih obratov glede na nudene gostinske storitve in prostore so:

1. »restavracija«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi po naročilu oziroma menujev, pri čemer je prostor za strežbo ločen od prostora za pripravo jedi;

2. »gostilna«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi, ki pretežno izvirajo iz lokalnega, regionalnega ali vseslovenskega okolja, v prostorih, urejenih v skladu s tradicijo lokalnega, regionalnega ali vseslovenskega okolja;

3. »okrepčevalnica«, ki nudi storitev priprave in strežbe hitro oziroma vnaprej pripravljenih jedi, pri čemer je prostor za strežbo lahko ločen od prostora za pripravo jedi le s strežnim pultom;

4. »kavarna«, ki nudi storitev priprave in strežbe pijač, zlasti toplih napitkov (kava, čaj), ob zagotavljanju sedežev za goste v prostoru za strežbo;

5. »slaščičarna«, ki nudi storitev priprave in strežbe sladic, pekovskega peciva, sladoleda in drugih posladkov;

6. »bar«, ki nudi storitev priprave in strežbe pijač;

7. »bar s stalno ponudbo spremljajočih storitev«, ki je bar, ki ima redni glasbeni ali drug družabni program ali redno nudi druge spremljajoče storitve (disko);

8. »obrat za pripravo in dostavo jedi«, ki nudi storitev priprave in dostave jedi v prostore naročnika oziroma na drugo lokacijo izven obrata v skladu z naročilom naročnika;

9. »premični prehrambni obrat«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi, strežbe vnaprej pripravljenih jedi ter priprave in strežbe pijač v premičnih strukturah, ki niso povezane s tlemi na stalno določenem mestu tako, da jih ne bi bilo mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo (stojnica, prikolica, tovornjak s hrano) in v začasnih sezonskih objektih v skladu z zakonom, ki ureja graditev;

10. »izletniška kmetija«, ki nudi storitev priprave in strežbe jedi v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona;

11. »vinotoč«, ki nudi storitev strežbe pijač v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona;

12. »osmica«, ki občasno nudi storitev strežbe pijač v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona.

(2) Podrobnejše pogoje, na podlagi katerih lahko gostinski obrat posluje z označbo določene vrste prehrambnega obrata glede na vrsto nudenih gostinskih storitev in prostore, predpiše minister s pravilnikom.

11. člen

(obratovalni čas prehrambnih obratov)

(1) Prehrambni obrat obratuje v skladu z objavljenim obratovalnim časom za vse dni v tednu. Obratovati sme le v časovnem okvirju, določenem v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena (v nadaljnjem besedilu: redni obratovalni čas), ter v časovnem okvirju soglasja o podaljšanem obratovalnem času iz četrtega odstavka tega člena, če obratuje izven rednega obratovalnega časa. Znotraj teh časovnih okvirjev, v katerih mora biti tudi objavljen obratovalni čas, lahko gostinski obrat obratovanje prilagaja svojim poslovnim potrebam.

(2) Redni obratovalni čas je časovni okvir, v katerem lahko obratujejo prehrambni obrati. Minister s pravilnikom določi redni obratovalni čas prehrambnih obratov najmanj med 6. in 22. uro in največ med 6. in 2. uro zjutraj naslednjega dne, razen za prehrambne obrate iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo redni obratovalni čas med 0. in 24. uro. Pri določitvi rednega obratovalnega časa minister upošteva naslednje značilnosti prehrambnih obratov, iz katerih izhajajo običajni vplivi na okolico in lokalno prebivalstvo:

– vrsto prehrambnega obrata;

– obratovanje na zunanjih površinah gostinskega obrata;

– spremljajoče storitve, ki se nudijo v prehrambnem obratu;

– vplive na druge dejavnosti, neposredno povezane s prehrambnim obratom (nastanitvena dejavnost, igralniška dejavnost, bencinski servisi);

– umeščenost prehrambnega obrata na območju stanovanj, ki je kot podrobnejša namenska raba prostora določena v občinskem prostorskem aktu v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina s splošnim aktom za prehrambne obrate na posameznem območju določi redni obratovalni čas, ki je daljši od predpisanega s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, če ima za to utemeljene razloge, ki izhajajo iz specifičnosti območja in razvojnih potreb občine, vezanih na to območje, kot so revitalizacija mestnih jeder, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine ali drugih znamenitosti ter spodbujanje turističnega ali gospodarskega razvoja območja. Redni obratovalni čas, ki ga določi občina v skladu s tem odstavkom, ne sme presegati časovnega okvirja med 6. in 2. uro naslednjega dne. Pri določitvi rednega obratovalnega časa za prehrambne obrate v posameznem območju občine slednja upošteva značilnosti prehrambnih obratov iz prejšnjega odstavka in specifike območja urejanja, zlasti:

– značilnosti območja (namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti);

– potrebe občine po razvoju turizma in gospodarstva na območju (podpora turističnim dejavnostim in prilagajanje sezonskim potrebam).

(4) Izven rednega obratovalnega časa, določenega v drugem in tretjem odstavku tega člena, lahko prehrambni obrati obratujejo na podlagi pisnega soglasja občine. Občina s splošnim aktom določi časovni okvir obratovanja, ki presega redni obratovalni čas, v katerem lahko obratujejo prehrambni obrati na podlagi soglasja občine glede na potrebe občine po daljšem obratovanju prehrambnih obratov na določenem območju ali delu občine (naselje, ulica) (v nadaljnjem besedilu: podaljšani obratovalni čas).

(5) Občina pri določitvi podaljšanega obratovalnega časa upošteva:

– značilnosti obratovanja, kot so značilnosti prehrambnih obratov iz drugega odstavka tega člena, obratovanje v okviru prireditve ali specifičnega dogodka, posamično, obdobno ali redno obratovanje v podaljšanem obratovalnem času;

– značilnosti posameznega območja ali dela občine, kot so namenska raba prostora, mestna jedra ali središča, bližina naselij, bližina naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti, bližina glavnih prometnih postaj in drugih prometnih vozlišč;

– potrebe gospodarskega in turističnega razvoja z vidika spodbujanja lokalnega gospodarstva in podpore turističnim dejavnostim (obratovanje v turistično pomembnih obdobjih);

– družbene in kulturne potrebe lokalne skupnosti (upoštevanje potreb prebivalcev, ki delajo v izmenah ali pozno v noč, podpora kulturnim in družabnim dejavnostim v lokalnem okolju);

– dostopnost storitev za prebivalce in obiskovalce (zagotavljanje prehrambnih storitev v primerih, ko ni drugih alternativ v bližini bolnišnic, prometnih vozlišč, nočnih delovišč);

– naravo in posebnosti dogodka z vidika pomena dogodka za lokalno skupnost, njegovo enkratnost ali omejeno ponovljivost ter vpliv na okolico (poroke, jubileji, kulturne ali družabne prireditve, poslovni dogodki).

(6) Izvajalec prehrambne dejavnosti vloži vlogo za pridobitev soglasja občine iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: soglasje k podaljšanem obratovalnem času), o kateri odloči pristojni organ občine. Vsebino vloge in soglasja k podaljšanem obratovalnem času oziroma druge odločitve občine v tem postopku določi minister s pravilnikom iz drugega odstavka tega člena. Pritožba zoper odločitev pristojnega organa občine iz tega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

(7) Občina lahko z namenom zaščite javnega reda in miru ter varstva življenjskega okolja razveljavi soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, če so pristojni organi s pravnomočnimi odločbami pri izvajalcu prehrambne dejavnosti ugotovili najmanj dve kršitvi javnega reda in miru ali določb tega zakona, ki so posledica obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Pri odločanju o razveljavitvi soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času občina upošteva težo kršitve, vlogo izvajalca prehrambne dejavnosti pri kršitvi ter število in časovni razmik med ugotovljenimi kršitvami.

(8) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko občina v splošnem aktu iz četrtega odstavka tega člena določi do pet dni v koledarskem letu, ko lahko izvajalec prehrambne dejavnosti obratuje v podaljšanem obratovalnem času brez soglasja občine. Dan, ki ga občina določi v skladu s tem odstavkom, je:

– praznik ali dela prost dan v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve;

– dan, posvečen tradicionalnim običajem (pustna sobota in torek, martinovanje);

– dan pred dnevom iz prve alineje tega odstavka;

– občinski praznik, določen v predpisih občine.

12. člen

(pogoji za premične prehrambne obrate)

(1) Prehrambna dejavnost v premičnem prehrambnem obratu se lahko opravlja začasno v okviru in pod pogoji javnih prireditev (na sejmih, koncertih, festivalih), ki jih določa zakon, ki ureja javna zbiranja, med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 45 dni. Občina lahko za določeno območje s splošnim aktom določi dodatne pogoje za gostinsko ponudbo v premičnih prehrambnih obratih, ki delujejo v okviru javnih prireditev na tem območju (število premičnih prehrambnih obratov, vrsto gostinske ponudbe).

(2) Občina lahko s splošnim aktom določi območja in obdobja, v katerih se opravlja prehrambna dejavnost v premičnem prehrambnem obratu izven javnih prireditev iz prejšnjega odstavka. Pri tem občina upošteva zlasti:

– pomanjkanje gostinske ponudbe ali določene gostinske ponudbe na območju glede na potrebe gospodarskega in turističnega razvoja z vidika spodbujanja lokalnega gospodarstva in podpore turističnim dejavnostim (okrepljena ponudba v turistično pomembnih obdobjih);

– dostopnost storitev za prebivalce in obiskovalce (zagotavljanje prehrambnih storitev v primerih, ko ni drugih alternativ v bližini bolnišnic, prometnih vozlišč, nočnih delovišč).

(3) Občina lahko s splošnim aktom določi, da je opravljanje prehrambne dejavnosti v premičnem prehrambnem obratu iz prejšnjega odstavka dovoljeno le ob predhodnem soglasju občine.

3. Vrste in posebni pogoji za nastanitveno dejavnost

13. člen

(vrste nastanitvenih obratov)

(1) Vrste nastanitvenih obratov glede na nudene gostinske storitve in prostore so:

1. »hotel«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj petih nastanitvenih enotah z enoposteljnimi ali dvoposteljnimi sobami z večinoma lastno kopalnico ter storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona v obliki zagotavljanja najmanj zajtrka in še enega obroka;

2. »motel«, ki se nahaja v neposredni bližini tranzitnih poti ter nudi storitev nastanitve gostov v najmanj petih nastanitvenih enotah z enoposteljnimi ali dvoposteljnimi sobami ter storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona;

3. »penzion«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj petih nastanitvenih enotah in storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona v obliki zagotavljanja najmanj zajtrka in še enega obroka (polpenzion);

4. »gostišče«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni nastanitveni enoti kot dopolnitev ponudbe gostilne ali restavracije;

5. »apartma«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni nastanitveni enoti, v kateri si gosti lahko sami pripravljajo jedi;

6. »apartmajsko naselje«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj 15 nastanitvenih enotah, v katerih si gosti lahko sami pripravljajo jedi, na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru ali v večetažni zgradbi s skupnim upravljanjem;

7. »soba«, ki nudi nastanitve gostov v najmanj eni sobi, ki ima lastno kopalnico s straniščem ali souporabo kopalnice in stranišča, ki nista v izključni uporabi gostov te sobe;

8. »počitniška hiša«, ki nudi storitev nastanitve gostov v eni nastanitveni enoti, ki obsega celotno hišo;

9. »prenočišče«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni nastanitveni enoti z možnostjo, da so nastanitvene enote in kopalnice v souporabi;

10. »mladinsko prenočišče«, ki je prenočišče, namenjeno pretežno mlajšim gostom;

11. »glamp«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni samostojno stoječi enoti, ki je umeščena v naravno okolje ter vključuje enojna ali dvojna ležišča in kopalnico s straniščem ter storitve prehrambne dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 3. člena tega zakona v obliki zagotavljanja zajtrka;

12. »kamp«, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem prostoru v naravi z zagotavljanjem prostora za postavitev šotora, prikolice in bivalnega vozila oziroma z zagotavljanjem nastanitve v postavljenem šotoru, prikolici, mobilni hišici ali drugi obliki nastanitve v naravi;

13. »šotorišče«, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem zemljišču v naravi z zagotavljanjem prostora za šotor oziroma z zagotavljanjem nastanitve v že postavljenem šotoru;

14. »postajališče za bivalna vozila«, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem zemljišču z zagotavljanjem prostora za postavitev bivalnih vozil;

15. »planinska koča«, ki nudi storitev nastanitve gostov, zlasti pohodnikom, v koči, ki je vpisana na seznam planinskih koč Planinske zveze Slovenije;

16. »drug dom«, ki je namenjen drugi dejavnosti, se pa v njem občasno nudi storitev nastanitve gostom (študentski domovi, agrarne ali pašne skupnosti, kapacitete Centra šolskih in obšolskih dejavnosti);

17. »turistična kmetija z nastanitvijo«, ki nudi storitev nastanitve gostom v okviru turizma na kmetiji iz 19. člena tega zakona;

18. »izvenstandardni nastanitveni obrat«, ki nudi storitev nastanitve gostov v najmanj eni enoti, urejeni ali prirejeni za avtentično izkušnjo narave oziroma lokalne tradicije (nastanitev v zidanici, hiški na drevesu, na kozolcu, v čebelnjaku, igluju, vinskem sodu);

19. »pristanišče s privezi za nastanitev«, ki nudi storitev nastanitve gostov v pristanišču z zagotavljanjem priveza za ladje, čolne in druga plovila, na katerih gosti lahko bivajo.

(2) Podrobnejše pogoje, na podlagi katerih lahko gostinski obrat posluje z označbo določene vrste nastanitvenega obrata glede na vrsto nudenih gostinskih storitev in prostore, predpiše minister s pravilnikom.

(3) Nastanitveni obrati so sestavljeni iz ene ali več nastanitvenih enot. Vrste in število nastanitvenih enot v posamezni vrsti nastanitvenega obrata predpiše minister s pravilnikom.

14. člen

(počitniške enote za posebne kategorije oseb)

(1) Za nastanitveno dejavnost se ne šteje nudenje nastanitve v:

– počitniški enoti delodajalca;

– počitniški enoti upravljavca stvarnega premoženja;

– počitniški enoti reprezentativnega sindikata.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se počitniške enote iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: počitniška enota za posebne kategorije oseb) štejejo za nastanitveni obrat za namen:

– vpisa v register nastanitvenih obratov v skladu s tem zakonom, pri čemer se vpiše v register kot »počitniška enota za posebne kategorije oseb«, in izbrisa iz registra nastanitvenih obratov,

– obračunavanja in plačila turistične takse po zakonu, ki ureja spodbujanje razvoja turizma,

– prijave in odjave gosta po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.

(3) Nastanitev oseb, ki ne spadajo v kategorijo oseb, katerim je počitniška enota za posebne kategorije oseb namenjena, se šteje za opravljanje nastanitvene dejavnosti.

15. člen

(kategorizacija v kakovostne kategorije)

(1) Nastanitveni obrat, za katerega predpis iz devetega odstavka tega člena določa kategorizacijo, se pred začetkom opravljanja dejavnosti kategorizira glede na vrsto in kakovost opremljenosti in storitev v ustrezne kakovostne kategorije. Nastanitveni obrat, ki se kategorizira, posluje z oznako kakovostne kategorije, za katero izpolnjuje merila in standarde, določene glede na vrsto nastanitvenega obrata.

(2) Kakovostne kategorije vrst nastanitvenih obratov, ki se kategorizirajo, razen turistične kmetije z nastanitvijo, se označujejo z zvezdicami: z eno, dvema, tremi ali štirimi, določene vrste nastanitvenih obratov pa tudi s petimi, če tako določa predpis iz devetega odstavka tega člena. Kakovostne kategorije kategorizacije za turistične kmetije z nastanitvijo se označujejo z jabolki: z enim, dvema, tremi, štirimi ali petimi.

(3) Kakovostno kategorijo nastanitvenega obrata s štirimi ali petimi zvezdicami oziroma štirimi ali petimi jabolki določi neodvisni strokovnjak na področju kategorizacije nastanitvenih obratov (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec nastanitvenih obratov) na podlagi meril in standardov za posamezno kakovostno kategorijo glede na vrsto nastanitvenega obrata, ki so določeni v predpisu iz devetega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: merila in standardi kakovosti nastanitvenih obratov). Nižje kakovostne kategorije nastanitvenega obrata (ena, dve ali tri zvezdice oziroma jabolka) na podlagi meril in standardov kakovosti nastanitvenih obratov določi izvajalec nastanitvene dejavnosti samostojno s samooceno. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora hraniti listino o določitvi kakovostne kategorije nastanitvenega obrata. Vsebino te listine določi minister v predpisu iz devetega odstavka tega člena.

(4) Ocenjevalec nastanitvenih obratov je fizična oseba, ki:

– ima pridobljeno najmanj šesto raven po slovenskem ogrodju kvalifikacij ali peto raven po evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje v skladu z zakonom, ki ureja enotni sistem kvalifikacij,

– ima vsaj šest let delovnih izkušenj iz gostinsko-turističnih dejavnosti oziroma kmetijsko-turističnih dejavnosti, in sicer s področij kakovosti, razvoja ali vodenja nastanitvenih obratov oziroma v izobraževanju s področja gostinsko-turističnih oziroma kmetijsko-turističnih dejavnosti in

– opravi usposabljanje s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov.

(5) Ministrstvo, pristojno za gostinstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja usposabljanje s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov.

(6) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena in opravi preizkus znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov, pridobi z odločbo ministrstva naziv ocenjevalec nastanitvenih obratov z dnem opravljenega preizkusa znanja. Zoper odločbo iz tega odstavka ni pritožbe, je pa dopusten upravni spor.

(7) Ministrstvo z namenom obveščanja javnosti upravlja javni register ocenjevalcev nastanitvenih obratov, ki vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime in stalno prebivališče ocenjevalca nastanitvenih obratov, pri čemer je javen le podatek o osebnemu imenu;

– datum pridobitve naziva ocenjevalec nastanitvenih obratov;

– s pisnim soglasjem ocenjevalca nastanitvenih obratov lahko tudi njegove kontaktne podatke (e-naslov, številka telefona).

(8) Ministrstvo lahko s sklepom uvede strokovni nadzor nad ocenjevalcem nastanitvenih obratov. Uvedba strokovnega nadzora je obvezna, če organ, pristojen za nadzor nad prvim odstavkom tega člena, ministrstvo obvesti o ugotovitvah nepravilnosti pri vsaj dveh nastanitvenih obratih, katerih kategorizacijo je določil ocenjevalec, in sicer glede neizpolnjevanja pogojev za kakovostno kategorijo, s katero so ti obrati označeni. V okviru strokovnega nadzora ima ministrstvo pravico pregledati prostore nastanitvenega obrata, katerega kategorizacijo je določil ocenjevalec nastanitvenih obratov, nad katerim je uveden strokovni nadzor, pregledati pripadajočo dokumentacijo ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora. O opravljenem nadzoru ministrstvo izda poročilo. Ministrstvo odvzame naziv ocenjevalec nastanitvenih obratov z odločbo, če je v strokovnem nadzoru nad njegovim delom ugotovljeno očitno in bistveno neupoštevanje meril in standardov kakovosti nastanitvenih obratov pri določitvi kakovostne kategorije nastanitvenega obrata. Posameznik, ki mu je bil s pravnomočno odločbo ministrstva odvzet naziv ocenjevalca nastanitvenih obratov, v obdobju dveh let od pravnomočnosti odločbe ne sme začeti usposabljanja s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov.

(9) Vrste nastanitvenih obratov, ki se kategorizirajo, kakovostne kategorije po vrsti nastanitvenega obrata, merila in standarde kakovosti nastanitvenih obratov, podrobnejši postopek določitve kakovostne kategorije in samoocene, način in program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja za ocenjevalce nastanitvenih obratov, način vpisa v register ocenjevalcev nastanitvenih obratov, zahteve glede znanja in izkušenj izvajalcev strokovnega nadzora nad delom ocenjevalcev nastanitvenih obratov ter obliko oznake kakovostne kategorije predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

16. člen

(javno pooblastilo na področju kategorizacije)

(1) Minister lahko na podlagi javnega natečaja pravni osebi javnega ali zasebnega prava, ki deluje na področju razvoja nastanitvene dejavnosti, z odločbo za pet let podeli javno pooblastilo za izvajanje naslednjih upravnih nalog:

– izvajanje usposabljanja s preizkusom znanja s področja kategorizacije nastanitvenih obratov v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena;

– presoja izpolnjevanja pogojev iz prve in druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena in podelitev naziva ocenjevalec nastanitvenih obratov v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena;

– upravljanje registra ocenjevalcev nastanitvenih obratov v skladu s sedmim odstavkom prejšnjega člena;

– izvajanje strokovnega nadzora nad delom ocenjevalcev nastanitvenih obratov in odvzem naziva ocenjevalec nastanitvenih obratov v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena.

(2) Za izvajanje javnega pooblastila iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se na podlagi pogodbe med ministrstvom in pravno osebo, kateri je bilo javno pooblastilo podeljeno, ter usklajenega programa dela, ki ga pravna oseba predhodno uskladi z ministrstvom, zagotovijo sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije. Višino nadomestil za opravljene storitve pri izvajanju javnega pooblastila iz prve alineje prejšnjega odstavka določi pravna oseba, kateri je bilo javno pooblastilo podeljeno, v soglasju z ministrom.

(3) Za pridobitev javnega pooblastila iz prvega odstavka tega člena mora pravna oseba javnega ali zasebnega prava izpolnjevati naslednje pogoje:

– je vpisana v register pri pristojnem sodišču ali drugem pristojnem organu;

– ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, prenehanja po zakonu, prisilne likvidacije ali izbrisa iz registra;

– na dan oddaje vloge na javni natečaj in vse do podpisa pogodbe nima neporavnanih obveznosti v zvezi s plačili davkov, prispevkov za socialno varnost ali drugih dajatev, določenih z zakonom, v vrednosti 50 eurov ali več, in ima na dan oddaje vloge na javni natečaj predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih dveh let;

– pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe ni bila pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;

– ni na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije, organi javne uprave ne smejo poslovati;

– deluje na področju razvoja gostinske oziroma turistične dejavnosti najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila;

– ima dejavnosti za spodbujanje razvoja nastanitvene dejavnosti opredeljene v svojem ustanovitvenem aktu;

– ima usposobljeno osebje, kar se nanaša na delovne izkušnje s področja upravnih nalog in opravljen strokovni izpit za vodenje upravnega postopka;

– ima reference s področja razvoja nastanitvene dejavnosti oziroma s področja delovanja nastanitvenih obratov.

(4) Ministrstvo pri izbiri med prijavitelji na javni natečaj za podelitev javnega pooblastila upošteva usposobljenost prijavitelja za izvajanje javnega pooblastila na področju, ki je predmet javnega pooblastila, in v tem okviru:

– izobrazbo in delovne izkušnje oseb, ki bodo izvajale upravne naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila;

– število zaposlenih oseb z opravljenim strokovnim izpitom za vodenje upravnega postopka;

– reference prijavitelja na enakem ali sorodnem področju dela, ki je predmet javnega pooblastila.

(5) Pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo na podlagi prvega odstavka tega člena, mora zagotavljati ločeno računovodsko evidentiranje nalog iz javnega pooblastila.

(6) Nadzor nad izvajanjem upravnih nalog, ki se na podlagi prvega odstavka tega člena izvajajo kot javno pooblastilo, opravlja ministrstvo. Pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo za izvajanje upravnih nalog iz prvega odstavka tega člena, ministrstvu do 31. marca posreduje poročilo o izvajanju upravnih nalog v preteklem letu.

(7) Minister lahko v soglasju s pravno osebo, ki ji je podeljeno javno pooblastilo iz prvega odstavka tega člena, brez izvedbe javnega natečaja podaljša veljavnost podeljenega javnega pooblastila, če je to nujno za nemoteno izvajanje upravne naloge, ki je predmet javnega pooblastila. Tako podaljšanje je lahko le enkratno in ne more biti daljše od dveh let.

(8) Nosilcu javnega pooblastila se lahko z odločbo ministrstva odvzame javno pooblastilo, če:

– so pri njegovem poslovanju ugotovljene nepravilnosti s pravnomočno odločbo pristojnega organa;

– z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog ne izvaja v skladu z zakonom;

– z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog tudi po predhodnem opominu ministra ne opravlja pravočasno.

17. člen

(vpis v register in identifikacijska številka nastanitvenega obrata)

(1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora pred začetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti vpisati nastanitveni obrat v register nastanitvenih obratov na način določen s tem zakonom in pridobiti identifikacijsko številko nastanitvenega obrata.

(2) Nastanitveni obrat mora biti ves čas opravljanja nastanitvene dejavnosti vpisan v register iz prejšnjega odstavka in imeti veljavno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata. Šteje se, da identifikacijska številka nastanitvenega obrata ni veljavna, če ima nastanitveni obrat status »začasen preklic identifikacijske številke« v skladu z 28. členom tega zakona ali status »izbrisan« v skladu z 29. členom tega zakona.

18. člen

(obratovalni čas nastanitvenih obratov)

(1) Nastanitveni obrat obratuje v skladu z objavljenim obratovalnim časom za vse dni v tednu. Obratovanje nastanitvenega obrata lahko izvajalec nastanitvene dejavnosti prilagaja svojim poslovnim potrebam.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek nastanitvenemu obratu iz 18. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona in nastanitvenemu obratu, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, obratovalnega časa ni treba objaviti.

4. Posebni pogoji za turizem na kmetiji

19. člen

(turizem na kmetiji)

(1) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora za opravljanje gostinske dejavnosti v okviru turizma na kmetiji upoštevati pogoje iz predpisov, ki urejajo kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter pogoje iz tega zakona in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi.

(2) Prehrambna dejavnost v okviru turizma na kmetiji se opravlja v prehrambnih obratih iz 10. do 12. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, nastanitvena dejavnost pa v nastanitvenem obratu iz 17. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona.

(3) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki opravlja prehrambno dejavnost v okviru turizma na kmetiji, sme v premičnem prehrambnem obratu nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja in z lokalnega trga.

5. Posebni pogoji za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem

20. člen

(oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem)

(1) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem se opravlja v lastnem ali najetem stanovanju ponudnika kratkotrajnega najema.

(2) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem ni dovoljeno v stanovanju, ki se nahaja v stanovanjski stavbi z oskrbovanimi stanovanji.

(3) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem se opravlja s soglasjem lastnika stanovanja. Če ponudnik kratkotrajnega najema ni izključni lastnik stanovanja, v katerem opravlja oddajanje v kratkotrajni najem, mora ves čas oddajanja v kratkotrajni najem imeti pisno soglasje lastnika oziroma vseh solastnikov stanovanja.

(4) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem se v tri- in večstanovanjski stavbi opravlja s soglasjem solastnikov stanovanjske stavbe, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi, tla ali stropi mejijo s stanovanjem, ki se v celoti ali deloma oddaja v kratkotrajni najem. Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem v dvostanovanjski stavbi se opravlja s soglasjem vseh solastnikov stanovanjske stavbe. Ponudnik kratkotrajnega najema soglasje iz tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: soglasje etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem) pridobi pred začetkom opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem. Ponudnik kratkotrajnega najema ves čas opravljanja dejavnosti razpolaga z veljavnim soglasjem etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem.

(5) Soglasje etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem ponudnik kratkotrajnega najema pridobi na način, ki je v zakonu, ki ureja lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, določen za odločanje o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe. Soglasje etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem je podano za tri leta od datuma njegove pridobitve ne glede na spremembo etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske stavbe, razen če se spremeni lastništvo stanovanja, za katero je podano soglasje. V primeru spremembe lastništva stanovanja, za katero je pridobljeno soglasje etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem, le-to preneha z dnem spremembe lastništva. Določbe iz prejšnjih dveh stavkov tega odstavka morajo biti vsebovane v predlogu sklepa, o katerem se odloča za pridobitev soglasja etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem. Pridobljeno soglasje iz tega odstavka ni veljavno oziroma preneha veljati, če je raba stanovanj v stanovanjski stavbi za namen oddajanja v kratkotrajni najem v nasprotju z vsebino pogodbe o medsebojnih razmerjih, kot jo določa zakon, ki ureja lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah.

(6) Ponudnik kratkotrajnega najema po pridobitvi soglasja etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem objavi datum začetka oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem na oglasno desko ali na mesto, dostopno vsem solastnikom dvostanovanjske oziroma tri- in večstanovanjske stavbe, na vhodna vrata v stanovanje pa nalepi standardizirano oznako, predpisano s pravilnikom iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Na nalepki je navedeno, da se v stanovanju opravlja oddajanje v kratkotrajni najem na podlagi soglasja etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem, ponudnik kratkotrajnega najema pa na njej navede tudi datum poteka tega soglasja. Nalepka mora biti nameščena na vidnem mestu ob vhodu v stanovanje ves čas, ko je nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, vpisan v register nastanitvenih obratov in ima veljavno identifikacijsko število.

(7) Nalepka iz prejšnjega odstavka je brezplačno dostopna na podpornih točkah za poslovne subjekte, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja poslovni register.

21. člen

(nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem)

(1) Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem se v posameznem stanovanju označuje in vpiše v register nastanitvenih obratov kot en nastanitveni obrat, ne glede na število nastanitvenih enot v stanovanju, ki se oddajajo v kratkotrajni najem (v nadaljevanju: nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem).

(2) Nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, obsega vse gostinske storitve in prostore v stanovanju, ki so namenjeni oddajanju v kratkotrajni najem, in je lahko vrste iz 5., 7. ali 8. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona. Pri tem se za določitev vrste nastanitvenega obrata iz prejšnjega stavka upošteva prevladujočo obliko nastanitvene enote, ki je v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona običajna za določeno vrsto nastanitvenega obrata.

(3) V posameznem stanovanju se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, ko je v nastanitvenem obratu iz prejšnjega odstavka v posameznem dnevu nastanjen vsaj en gost, pri čemer se, če dan prihoda posameznega gosta v nastanitveni obrat ni enak dnevu njegovega odhoda, kot dan nastanitve ne šteje dan odhoda.

(4) V posameznem stanovanju je lahko nastanjenih toliko gostov, da enemu gostu pripada najmanj osem kvadratnih metrov uporabne površine nastanitvenega obrata iz drugega odstavka tega člena, vendar največ 15 gostov.

22. člen

(časovna omejitev oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem)

(1) Opravljanje oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem se časovno omeji v občinah, v katerih obstaja visoko tveganje negativnih vplivov zaradi sočasno visoke nedostopnosti stanovanj in velikega obsega oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem (v nadaljnjem besedilu: občine z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema).

(2) Kriterije za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema določi vlada z uredbo, pri čemer upošteva kazalnike, ki odražajo:

– visoko nedostopnost stanovanj (cene stanovanj v občini);

– velik obseg oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v občini (število nočitev opravljenih v nastanitvenih obratih, v katerih se opravlja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, glede na okoliščine občine, kot je število prebivalcev).

(3) Vlada v uredbi iz prejšnjega odstavka določi tudi uradne evidence, iz katerih se pridobivajo podatki za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema, ter obdobje oziroma presečni datum, na katerega se ti podatki nanašajo. Obdobje ali presečni datum ne smeta biti starejša od treh let od dneva uveljavitve uredbe.

(4) Vlada uredbo iz drugega odstavka tega člena sprejme do 31. januarja za naslednji dve koledarski leti. Uredba temelji na analizi kazalnikov iz drugega odstavka tega člena, ki jo opravi ministrstvo, pristojno za stanovanjsko politiko, v sodelovanju z ministrstvom.

(5) Na podlagi uredbe iz drugega odstavka tega člena in opravljene analize podatkov, ki omogočajo določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema, minister, pristojen za stanovanjsko politiko, skupaj z ministrom, sprejme sklep, ki vsebuje seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema (v nadaljevanju: seznam občin). Seznam občin se izda do 30. aprila za naslednji dve koledarski leti.

(6) V občini, ki je na seznamu iz prejšnjega odstavka, se v koledarskih letih, na katere se seznam nanaša, oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju lahko opravlja največ 60 dni v koledarskem letu.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina, ki je na seznamu občin, za določeno območje občine ali za celotno občino določi dovoljen časovni obseg oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju s splošnim aktom. Splošni akt iz prejšnjega stavka, ki je sprejet do 31. oktobra, se uporablja od začetka naslednjega koledarskega leta najmanj do konca obdobja, na katerega se nanaša seznam občin. Občina lahko določi časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem med 30 in 270 dni v koledarskem letu.

(8) Občina, ki ni na seznamu občin iz petega odstavka tega člena, lahko za določeno območje občine ali za celotno občino določi dovoljen časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v trajanju najmanj 60 dni v koledarskem letu. Splošni akt iz prejšnjega stavka, ki je sprejet do 31. oktobra, se uporablja od začetka naslednjega koledarskega leta.

(9) Splošni akt občine iz sedmega in osmega odstavka tega člena temelji na analizi, ki upošteva zlasti:

– stanje na stanovanjskem oziroma najemniškem trgu, vključno s povpraševanjem po javnih najemniških stanovanjih, ter projekcije dostopnosti stanovanj za prebivanje v prihodnjih letih z upoštevanjem predvidenih gradenj javnih najemniških stanovanj;

– namensko rabo prostora na posameznem območju občine, upoštevaje veljavne občinske prostorske akte;

– oceno učinkov sprememb v številu turističnih obiskovalcev v občini in nastanitvenih kapacitetah na nadaljnji turistični, gospodarski in splošni razvoj občine in posameznega območja z okoljskega, družbeno-kulturnega in ekonomskega vidika, zlasti na dostopnost stanovanj za prebivanje v občini, na zmožnosti komunalne infrastrukture za oskrbo prebivalcev, gostov in drugih obiskovalcev ter zmožnosti zagotovitve javne infrastrukture (ceste, parkirišča).

23. člen

(navedba identifikacijske številke nastanitvenega obrata)

(1) Ponudnik kratkotrajnega najema mora pri oglaševanju nastanitvenega obrata, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, navesti veljavno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata.

(2) Ponudnik kratkotrajnega najema mora navesti veljavno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, pri sklepanju pogodb za kratkotrajni najem na daljavo. Za sklepanje pogodb na daljavo se šteje sklepanje pogodb z uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo (prek spletnih platform, družbenih omrežij, elektronske pošte in drugih digitalnih kanalov), tako da ni potrebna istočasna fizična prisotnost gosta in ponudnika kratkotrajnega najema.

24. člen

(vpis sobodajalca v poslovni register)

(1) Sobodajalec se pred začetkom opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem vpiše v poslovni register. O vpisu sobodajalca v poslovni register, spremembah podatkov v tem registru in izbrisu sobodajalca iz poslovnega registra odloča Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Glede načina in postopka vpisa ter vodenja podatkov o sobodajalcih v poslovnem registru se uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovni register, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(2) V prijavi za vpis v poslovni register sobodajalec navede:

1. predlagani datum vpisa v poslovni register, ki mora biti najmanj en dan poznejši od datuma vložitve prijave za vpis, in ni poznejši od enega meseca od datuma vložitve prijave za vpis;

2. firmo, ki je sestavljena iz imena in priimka in oznake »sobodajalec«, pri čemer ima lahko dodatne sestavine, ki sobodajalca podrobneje označujejo, a ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb;

3. skrajšano firmo, ki je sestavljena iz imena in priimka in oznake »sobodajalec«;

4. identifikacijske podatke sobodajalca kot nosilca dejavnosti (ime in priimek, davčna številka, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča, če sobodajalec nima stalnega prebivališča);

5. poslovni naslov (država, ulica in hišna številka, naselje, občina, poštna številka in kraj);

6. naslov varnega elektronskega predala, če ga sobodajalec ima;

7. podatke o delih sobodajalca, če sobodajalec opravlja dejavnost tudi na drugem naslovu, ki ni poslovni naslov (ime dela, poslovni naslov dela);

8. kontaktne podatke: telefonska številka in elektronski naslov, vključno s podatkom, ali sobodajalec dovoljuje javno objavo teh podatkov, ter naslov spletne strani, če jo ta ima.

(3) AJPES ima za namen sestave vloge za vpis sobodajalca v poslovni register ali spremembe podatkov v poslovnem registru na podlagi podatka o davčni številki pravico iz Centralnega registra prebivalstva ali Davčnega registra brezplačno, samodejno in neposredno pridobiti podatek o imenu in priimku ter naslovu stalnega prebivališča, ali če sobodajalec nima stalnega prebivališča, podatek o začasnem prebivališču ter vse spremembe teh podatkov.

25. člen

(spremembe podatkov in izbris sobodajalca)

(1) Sobodajalec mora vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena prijaviti AJPES najpozneje v 15 dneh od njenega nastanka. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora sobodajalec prijaviti najmanj tri dni pred prenehanjem.

(2) AJPES po uradni dolžnosti izbriše sobodajalca iz poslovnega registra:

1. na podlagi obvestila pristojnega inšpekcijskega organa, da je bila sobodajalcu na podlagi prve alineje drugega odstavka 34. člena tega zakona izdana začasna prepoved opravljanja dejavnosti dve leti zaporedoma ali trajna prepoved opravljanja dejavnosti;

2. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je sobodajalec umrl;

3. če na podlagi lastnih podatkov ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri sobodajalcu kot njegov poslovni naslov vpisan naslov:

– na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan ali

– ki ne obstaja;

4. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom ugotovil, da sobodajalec ne opravlja dejavnosti;

5. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je sobodajalcu s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države.

(3) Če AJPES ugotovi, da obstaja izbrisni razlog iz 3. točke prejšnjega odstavka, izda sklep o obstoju izbrisnega razloga in ga vroči sobodajalcu na naslov stalnega ali začasnega prebivališča, če stalnega prebivališča nima. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na ministrstvo v osmih dneh od dneva vročitve.

(4) AJPES ustavi postopek izbrisa zaradi razloga iz 3. točke drugega odstavka tega člena, če sobodajalec hkrati z vložitvijo pritožbe priglasi ustrezno spremembo poslovnega naslova.

(5) Na podlagi dokončnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena ali na podlagi obvestila pristojnega organa iz 1., 2., 4. in 5. točke drugega odstavka tega člena AJPES po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na ministrstvo v osmih dneh od dneva vročitve.

III. REGISTER NASTANITVENIH OBRATOV

26. člen

(podatki v registru)

(1) Register nastanitvenih obratov (v nadaljnjem besedilu: register) je informatizirana zbirka podatkov o nastanitvenih obratih, ki jo upravlja AJPES. Podatki v registru so javni, razen če je za nekatere podatke v tem zakonu določeno drugače.

(2) V registru se za namen izdaje identifikacijske številke, zagotavljanja javnosti in skladnosti izvajanja nastanitvene dejavnosti s tem zakonom ter izvajanja Uredbe (EU) 2024/1028 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L št. 2024/1028 z dne 29. 4. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1028/EU) vodijo in obdelujejo naslednji podatki za posamezen nastanitveni obrat:

1. identifikacijska številka;

2. naziv nastanitvenega obrata;

3. naslov nastanitvenega obrata (občina, naselje, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstaja, pošta) v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin;

4. katastrska občina, številka parcele, številke stavbe in dela stavbe, v kateri je nastanitveni obrat, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin;

5. podatek o dejanski rabi dela stavbe, v kateri je nastanitveni obrat, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin;

6. uporabna površina dela stavbe v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin;

7. podatki o izvajalcu nastanitvene dejavnosti (matična številka, davčna številka, naziv, sedež in poslovni naslov, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost po uredbi, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, in kontaktni podatki iz poslovnega registra);

8. naslov varnega ali navadnega elektronskega predala izvajalca nastanitvene dejavnosti;

9. vrsta nastanitvenega obrata ali počitniška enota za posebne kategorije oseb;

10. kategorija nastanitvenega obrata, če se kategorizira;

11. podatek, ali se v nastanitvenem obratu opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem;

12. podatek o številki in datumu izdaje dovoljenja za turizem na kmetiji v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če gre za vrsto nastanitvenega obrata turistična kmetija z nastanitvijo;

13. vrsta in število nastanitvenih enot;

14. število stalnih ležišč;

15. podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata, to je največje število gostov, ki so lahko nastanjeni v obratu;

16. podatki o dostopnosti nastanitvenega obrata invalidom v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi invalidnosti;

17. kontaktni podatki nastanitvenega obrata, ki obsegajo telefonsko številko, elektronski naslov, vključno s podatkom, ali dovoljuje javno objavo teh podatkov, in naslov spletne strani nastanitvenega obrata, če jo ima;

18. podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata, ki obsegajo podatke, ki jih izvajalec nastanitvene dejavnosti vpiše v register v zvezi z dodatno ponudbo in storitvami, ki jih nudi gostom, če privoli v njihovo objavo;

19. datum vpisa v register;

20. datum vpisa spremembe podatkov v register;

21. podatek o statusu nastanitvenega obrata (aktiven, začasen preklic identifikacijske številke, izbrisan);

22. datum izbrisa iz registra.

(3) V registru se za namen izdaje identifikacijske številke, zagotavljanja skladnosti izvajanja nastanitvene dejavnosti s tem zakonom in zagotavljanja izvajanja Uredbe 2024/1028/EU za posamezen nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obdelujejo tudi naslednji podatki:

1. podatek o tem, da ponudnik kratkotrajnega najema izjavlja, da ima soglasje lastnika stanovanja za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona;

2. podatek o tem, da ponudnik kratkotrajnega najema izjavlja, da ima veljavno soglasje etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, če je stanovanje v dvostanovanjski oziroma tri- in večstanovanjski stavbi;

3. datum poteka soglasja etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem v skladu s petim odstavkom 20. člena tega zakona, če je stanovanje v dvostanovanjski oziroma tri- in večstanovanjski stavbi;

4. podatek, ali se nastanitvena dejavnost opravlja v stalnem prebivališču sobodajalca, ali začasnem prebivališču sobodajalca, če stalnega prebivališča sobodajalec nima, če je ponudnik kratkotrajnega najema sobodajalec;

5. podatek, ali se oddaja celotno stanovanje ali del stanovanja;

6. podatek o uporabni površini nastanitvenega obrata;

7. podatek o deležu uporabne površine stanovanja, ki se uporablja kot nastanitveni obrat;

8. podatek o dovoljenem številu dni v tekočem koledarskem letu, v katerih se lahko v skladu z 22. členom tega zakona v nastanitvenem obratu opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem;

9. število dni opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v nastanitvenem obratu v tekočem koledarskem letu;

10. podatek o razliki med številom dni iz 8. točke tega odstavka in številom dni iz 9. točke tega odstavka v tekočem letu.

(4) Podatki iz 5., 6. in 8. točke drugega odstavka tega člena in podatki iz prejšnjega odstavka niso javni. Podatki iz 17. točke drugega odstavka tega člena glede telefonske številke in elektronskega naslova izvajalca nastanitvene dejavnosti niso javni, če izvajalec nastanitvene dejavnosti njihove objave ne dovoljuje.

(5) Inšpekcijski organi, pristojni za nadzor po tem zakonu, imajo neposreden dostop do vseh podatkov registra iz drugega in tretjega odstavka tega člena, vključno s podatki, ki niso javni, za namen nadzora nad skladnostjo izvajanja nastanitvene dejavnosti s tem zakonom.

(6) Geodetska uprava Republike Slovenije ima za namen evidentiranja rabe nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin in pripisa posplošene vrednosti nepremičnin neposreden dostop do podatkov registra iz 1., 2., 3., 4., 9., 10., 11. in 21. točke drugega odstavka tega člena za vsak nastanitveni obrat, vpisan v register, ki jih lahko vključi v evidenco vrednotenja za potrebe pripisa posplošene vrednosti nepremičnine v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

(7) Vsi podatki, ki se v skladu s tem členom vodijo in obdelujejo za posamezen nastanitveni obrat, so izvajalcu nastanitvene dejavnosti in od njega pooblaščeni osebi dostopni v aplikaciji za vnos podatkov v register na spletnem portalu AJPES.

27. člen

(vpis v register)

(1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti predlog za vpis nastanitvenega obrata v register (v nadaljnjem besedilu: predlog za vpis v register) vloži v elektronski obliki z uporabo aplikacije za vnos podatkov v register na spletnem portalu AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca z uporabo aplikacije za vnos podatkov v register na spletnem portalu AJPES vnese podatke v predlog za vpis v register.

(2) Predlog za vpis v register vsebuje podatke iz 2. do 4. ter 7. do 17. točke drugega odstavka prejšnjega člena, lahko pa vsebuje tudi podatke iz 18. točke drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer se glede podatkov o izvajalcu nastanitvene dejavnosti iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena navede le matična številka, drugi podatki o izvajalcu nastanitvene dejavnosti in njihove spremembe se na podlagi povezave registra s poslovnim registrom neposredno pridobivajo iz poslovnega registra. Podatki iz 4., 5. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena in njihove spremembe se na podlagi povezave registra s katastrom nepremičnin, ki ga ureja zakon, ki ureja kataster nepremičnin, neposredno pridobivajo iz katastra nepremičnin na podlagi podatkov iz 3. in 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer gre pri podatku iz 4. točke za preverbo teh podatkov, podanih v predlogu za vpis v register.

(3) Če se v register vpisuje nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, mora predlog za vpis v register vsebovati poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi podatke iz 1. do 7. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. Če dejavnost opravlja sobodajalec, se podatek iz 4. točke tretjega odstavka prejšnjega člena generira na podlagi primerjave med podatkom o naslovu nastanitvenega obrata v registru (3. točka drugega odstavka 26. člena tega zakona) in podatkom o naslovu stalnega prebivališča sobodajalca kot izvajalca dejavnosti iz poslovnega registra ali v primeru, da stalnega prebivališča sobodajalec nima, podatkom o naslovu začasnega prebivališča sobodajalca kot izvajalca dejavnosti iz poslovnega registra (4. točka drugega odstavka 24. člena tega zakona), do katerega lahko register neposredno dostopa. Podatek iz 8. točke tretjega odstavka prejšnjega člena se neposredno pridobiva iz aplikacije iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona. Podatki iz 9. točke tretjega odstavka prejšnjega člena se pridobivajo iz spletne aplikacije za poročanje podatkov iz knjige gostov, ki je vzpostavljena na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: sistem e-Turizem), v skladu s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona. Podatek iz 10. točke tretjega odstavka prejšnjega člena se izračuna v registru po stanju na predpretekli dan na podlagi podatkov iz 8. in 9. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.

(4) Izvajalec nastanitvene dejavnosti je odgovoren za pravilnost, točnost in popolnost podatkov v registru, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena obvezni podatki predloga za vpis v register. Na odgovornost iz prejšnjega stavka je izvajalec nastanitvene dejavnosti pisno opozorjen v aplikaciji za vnos podatkov v register na spletnem portalu AJPES ter na pisnem pooblastilu za vnos podatkov, kadar se predlog vloži osebno na izpostavi AJPES.

(5) V primeru sprememb podatkov, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena obvezni podatki predloga za vpis v register, mora izvajalec nastanitvene dejavnosti v 15 dneh od nastanka sprememb vložiti predlog za spremembo podatkov v registru, in sicer na enak način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena za predlog za vpis v register.

(6) AJPES izvede vpis v register in izdajo identifikacijske številke nastanitvenega obrata na podlagi predloga za vpis v register, ki vsebuje vse obvezne podatke iz drugega in tretjega odstavka tega člena, če niso podani naslednji razlogi za zavrnitev predloga za vpis v register:

– podatki iz 3., 4., 7. in 9. točke drugega odstavka prejšnjega člena v predlogu za vpis v register nastanitvenega obrata so enaki podatkom o nastanitvenem obratu, ki je že vpisan v register in ima status iz 1. ali 2. točke desetega odstavka tega člena ali je izbrisan iz registra in ima status iz 3. točke desetega odstavka tega člena, če mu je bil status dodeljen iz razloga iz 4. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona;

– podatki iz 3. in 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena v predlogu za vpis v register nastanitvenega obrata, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, so enaki podatkom o nastanitvenem obratu, ki je že vpisan v register in ima status iz 1. ali 2. točke desetega odstavka tega člena ali je izbrisan iz registra in ima status iz 3. točke desetega odstavka tega člena, če mu je bil status dodeljen iz razloga iz 4. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona.

(7) AJPES v primeru obstoja razlogov za zavrnitev predloga za vpis v register iz prejšnjega odstavka izda odločbo o zavrnitvi vpisa v register in ga vroči izvajalcu nastanitvene dejavnosti. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, ki se pošlje AJPES v osmih dneh od dneva vročitve. O pritožbi odloča ministrstvo.

(8) AJPES ustavi postopek iz prejšnjega odstavka in vpiše nastanitveni obrat v register, če izvajalec nastanitvene dejavnosti v pritožbenem roku izkaže, da nastanitveni obrat, ki se vpisuje v register, ni nastanitveni obrat, ki je že vpisan v register s statusom iz 1. ali 2. točke desetega odstavka tega člena ali izbrisan iz registra s statusom iz 3. točke desetega odstavka tega člena, če mu je bil status dodeljen iz razloga iz 4. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona.

(9) O vpisu v register AJPES izda obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register, iz katerega so razvidni podatki, vpisani v register, vključno z dodeljeno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata. AJPES obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register pošlje elektronsko na naslov izvajalca nastanitvene dejavnosti iz 8. točke drugega odstavka prejšnjega člena, če slednjega nima, pa na njegov poslovni naslov. Če se postopek vpisa izvede osebno na izpostavi AJPES, se obvestilo o vpisu v register izvajalcu nastanitvene dejavnosti izroči ob dokončanju izvedbe vpisa.

(10) V registru se vodijo naslednji statusi nastanitvenega obrata:

1. »aktiven« – status dodeljen ob vpisu nastanitvenega obrata v register, ki traja do spremembe statusa nastanitvenega obrata v status iz 2. ali 3. točke tega odstavka;

2. »začasen preklic identifikacijske številke« – status dodeljen v skladu z 28. členom tega zakona;

3. »izbrisan« – status dodeljen v skladu z 29. členom tega zakona.

28. člen

(začasni preklic identifikacijske številke)

(1) AJPES nastanitvenemu obratu dodeli status »začasen preklic identifikacijske številke« in s tem začasno prekliče veljavnost identifikacijske številke nastanitvenega obrata:

1. po uradni dolžnosti zaradi izbrisa izvajalca nastanitvene dejavnosti iz poslovnega registra;

2. na zahtevo izvajalca nastanitvene dejavnosti;

3. na podlagi obvestila pristojnega inšpekcijskega organa o pravnomočnosti izdanega ukrepa o začasni prepovedi opravljanja dejavnosti iz 34. člena tega zakona, razen iz razloga iz prve alineje drugega odstavka 34. člena tega zakona;

4. po uradni dolžnosti, ko število dni opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v nastanitvenem obratu v tekočem koledarskem letu (9. točka tretjega odstavka 26. člena tega zakona) preseže dovoljeno število dni v koledarskem letu, v katerih se lahko v nastanitvenem obratu opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem (8. točka tretjega odstavka 26. člena tega zakona).

(2) AJPES v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka izvajalcu nastanitvene dejavnosti izda obvestilo o dodelitvi statusa začasen preklic identifikacijske številke nastanitvenega obrata.

(3) AJPES v primeru iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena izda odločbo o začasnem preklicu veljavnosti identifikacijske številke nastanitvenega obrata in jo vroči izvajalcu nastanitvene dejavnosti. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, ki se pošlje AJPES v osmih dneh od dneva vročitve. O pritožbi odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo o začasnem preklicu veljavnosti identifikacijske številke nastanitvenega obrata, izdana iz razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži izvršitve.

(4) AJPES ustavi postopek iz prvega odstavka tega člena, ki je bil začet iz razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, in spremeni status nastanitvenega obrata iz statusa »začasen preklic identifikacijske številke« v status »aktiven«, če:

– izvajalec nastanitvene dejavnosti v pritožbenem postopku izkaže, da je razlog iz 4. točke prvega odstavka tega člena posledica očitne napake pri poročanju iz knjige gostov v sistem e-Turizem, od katere je minilo manj kot 60 dni, ter da je napaka odpravljena, AJPES pa po uradni dolžnosti ugotovi, da razlog za začasni preklic identifikacijske številke ne obstaja več, ali

– izvajalec nastanitvene dejavnosti v pritožbenem postopku izkaže, da podatek o dovoljenem številu dni v koledarskem letu, v katerih se lahko v skladu z 22. členom tega zakona oddaja nastanitveni obrat v kratkotrajni najem, v registru ni pravilen (8. točka tretjega odstavka 26. člena tega zakona).

(5) AJPES spremeni status nastanitvenega obrata iz statusa »začasen preklic identifikacijske številke« v status »aktiven« in s tem odpravi začasen preklic veljavnosti identifikacijske številke nastanitvenega obrata:

– na zahtevo izvajalca nastanitvene dejavnosti, če je bil status »začasen preklic identifikacijske številke« dodeljen na podlagi 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena;

– na podlagi obvestila pristojnega inšpekcijskega organa o prenehanju začasne prepovedi opravljanja dejavnosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena; ter

– z začetkom novega koledarskega leta, če je bil status »začasen preklic identifikacijske številke« dodeljen na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena.

29. člen

(izbris iz registra)

(1) AJPES izbriše nastanitveni obrat iz registra, s čimer mu dodeli status »izbrisan«:

1. na zahtevo izvajalca nastanitvene dejavnosti;

2. po uradni dolžnosti, če ima nastanitveni obrat status »začasen preklic identifikacijske številke« neprekinjeno 12 mesecev;

3. po uradni dolžnosti, če se seznani s tem, da izvajalec nastanitvene dejavnosti za nastanitveni obrat ne poroča podatkov v sistem e-Turizem, kot to določa zakon, ki ureja prijavo prebivališča, neprekinjeno najmanj 12 mesecev;

4. na podlagi obvestila pristojnega inšpekcijskega organa o pravnomočnosti izdanega ukrepa trajne prepovedi opravljanja dejavnosti iz 34. člena tega zakona v nastanitvenem obratu, razen iz razloga iz prve alineje drugega odstavka 34. člena tega zakona.

(2) AJPES v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka izvajalcu nastanitvene dejavnosti izda obvestilo o izbrisu nastanitvenega obrata iz registra.

(3) AJPES v primeru iz 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena izda odločbo o izbrisu nastanitvenega obrata iz registra in ga vroči izvajalcu nastanitvene dejavnosti. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, ki se pošlje AJPES, v osmih dneh od vročitve. O pritožbi odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo o izbrisu nastanitvenega obrata iz registra, izdana iz razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži izvršitve.

(4) Z izbrisom nastanitvenega obrata iz registra preneha veljati njegova identifikacijska številka, pri čemer se po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra ta številka ne sme več dodeliti.

(5) Podatki o nastanitvenem obratu v arhivu so javni še pet let od izbrisa nastanitvenega obrata iz registra, nato pa se izbrišejo. Ne glede na prejšnji stavek se podatki, ki se nanašajo na nastanitvene obrate v stanovanju, izbrišejo iz arhiva v 18 mesecih od izbrisa nastanitvenega obrata iz registra.

30. člen

(povezljivost z drugimi registri in aplikacijami)

(1) AJPES za upravljanje registra v skladu s tem zakonom brezplačno, samodejno in neposredno pridobiva in obdeluje podatke o izvajalcu nastanitvene dejavnosti iz 7. točke drugega odstavka 26. člena tega zakona iz poslovnega registra.

(2) AJPES za namen sestave vloge za vpis nastanitvenega obrata v register ali za spremembe podatkov v registru iz katastra nepremičnin brezplačno, samodejno in neposredno pridobi podatke iz 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 26. člena tega zakona.

(3) AJPES vzpostavi aplikacijo, ki na podlagi podatkov iz registra ter seznama občin iz petega odstavka 22. člena tega zakona oziroma splošnega akta občine iz sedmega ali osmega odstavka 22. člena tega zakona omogoča določitev podatka iz 8. točke tretjega odstavka 26. člena tega zakona za vsak nastanitveni obrat, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem. Podatek o dovoljenem številu dni opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, določen s splošnim aktom občine iz sedmega ali osmega odstavka 22. člena tega zakona, mora zagotoviti posamezna občina vsaj osem dni pred začetkom uporabe splošnega akta ali njegovih sprememb. Podatki morajo biti sporočeni na način, ki omogoča določitev dovoljenega števila dni za vsak posamezen nastanitveni obrat glede na podatke v registru. AJPES za namen upravljanja registra v skladu s tem zakonom iz aplikacije brezplačno in samodejno posreduje registru spremembe podatka iz 8. točke tretjega odstavka 26. člena tega zakona.

(4) AJPES na podlagi podatkov v sistemu e-Turizem za namene vodenje registra v skladu s tem zakonom dnevno po stanju za predpretekli dan izračunava podatke iz 9. točke tretjega odstavka 26. člena tega zakona ter jih brezplačno in samodejno posreduje registru. Za zagotavljanje podatkov iz tega odstavka AJPES obdeluje naslednje podatke iz sistema e-Turizem:

– zaporedna številka prijave gosta;

– datum odhoda in prihoda gosta;

– matično številko izvajalca nastanitvene dejavnosti in

– identifikacijsko številko nastanitvenega obrata.

31. člen

(javni vpogled)

(1) Javni podatki iz registra so brezplačno dostopni na spletni strani AJPES.

(2) AJPES omogoča iskanje nastanitvenih obratov v registru po kriterijih, na podlagi katerih se prikažejo seznami nastanitvenih obratov, ki ustrezajo izbranim kriterijem, in sicer po: identifikacijski številki, nazivu nastanitvenega obrata, naslovu nastanitvenega obrata, vrsti in kategoriji nastanitvenega obrata ter matični številki, firmi oziroma pravnoorganizacijski obliki izvajalca nastanitvene dejavnosti. Z izborom posameznega nastanitvenega obrata s seznama se prikažejo javni podatki o nastanitvenem obratu.

(3) AJPES omogoča vpogled v zadnje stanje javnih podatkov v registru ali v javne podatke po stanju na določen dan v preteklosti. Javni podatki o nastanitvenih obratih, ki so bili izbrisani iz registra, so prikazani po stanju na dan izbrisa iz registra.

(4) AJPES na spletnem portalu dnevno objavlja vse javne podatke registra po stanju na prejšnji dan.

IV. DOSTOP OBČIN DO PODATKOV E-TURIZMA

32. člen

(vmesnik)

(1) Za namen obračuna in plačila turistične takse občinam zagotavlja podatke iz sistema e-Turizem AJPES, in sicer iz uradnih evidenc, vzpostavljenih na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča.

(2) Podatki iz prvega odstavka tega člena se posredujejo posameznim občinam preko elektronskega vmesnika, ki občinam omogoča dostop do podatkov ter njihovo zbiranje in obdelavo (v nadaljnjem besedilu: vmesnik).

(3) Ministrstvo na podlagi javnega natečaja reprezentativnemu združenju občin z odločbo za pet let podeli javno pooblastilo za vzpostavitev in upravljanje vmesnika ter posredovanje podatkov občinam v skladu s prejšnjim odstavkom. Pooblastilo iz prejšnjega stavka se podeli reprezentativnemu združenju občin, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– je reprezentativno združenje občin v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo (v nadaljnjem besedilu: reprezentativno združenje občin),

– izkazuje tehnično, organizacijsko in strokovno usposobljenost za varno obdelavo osebnih in drugih podatkov,

– ima izkušnje z vzpostavitvijo informacijskih rešitev ter obdelavo podatkov.

(4) Minister lahko v soglasju s reprezentativnim združenjem občin, ki mu je podeljeno javno pooblastilo iz prejšnjega odstavka, brez izvedbe javnega natečaja podaljša veljavnost podeljenega javnega pooblastila, če je to nujno za nemoteno izvajanje upravne naloge, ki je predmet javnega pooblastila. Tako podaljšanje je lahko le enkratno in ne more biti daljše od dveh let.

(5) Za izvajanje javnega pooblastila iz tretjega odstavka tega člena, ki vključuje vzpostavitev, vzdrževanje in nadgradnje vmesnika, se na podlagi pogodbe med ministrstvom in reprezentativnim združenjem občin, kateremu je bilo javno pooblastilo podeljeno, zagotovijo sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije.

(6) AJPES in reprezentativno združenje občin, ki mu je podeljeno javno pooblastilo, skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje opredelita tehnične, organizacijske in varnostne vidike zagotavljanja podatkov iz prvega odstavka tega člena. Do sklenitve dogovora AJPES izdela splošno navodilo, na katerega predhodno poda soglasje ministrstvo.

(7) Reprezentativno združenje občin, ki mu je podeljeno javno pooblastilo, zagotavlja posameznim občinam podatke iz prvega odstavka tega člena na podlagi dogovora med reprezentativnim združenjem občin in občino, v katerem se podrobneje opredelita obseg in način posredovanja podatkov. Do sklenitve posameznih dogovorov združenje določi splošno navodilo, ki ga potrdi ministrstvo.

(8) Reprezentativno združenje občin podatke hrani največ pet let od dneva prejema podatkov s strani AJPES. Nadzor nad izvajanjem javnega pooblastila in zakonitostjo ravnanja nosilca javnega pooblastila po tem zakonu izvaja ministrstvo. Reprezentativno združenje občin, ki mu je bilo podeljeno javno pooblastilo za izvajanje upravnih nalog iz tretjega odstavka tega člena, ministrstvu do 31. marca posreduje poročilo o izvajanju upravnih nalog v preteklem letu.

(9) Ministrstvo lahko z odločbo pooblastilo iz tretjega odstavka tega člena predčasno odvzame, če reprezentativno združenje občin:

– ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka tega člena,

– huje ali večkrat krši predpise s področja varstva osebnih podatkov,

– ne izpolnjuje obveznosti iz dogovorov ali navodil, določenih v skladu s tem členom.

V. NADZOR

33. člen

(pristojni inšpekcijski organi)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja tržna inšpekcija, razen če je na podlagi tega člena določena pristojnost drugega inšpekcijskega organa.

(2) Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem naslednjih določb tega zakona:

– glede časovne omejitve opravljanja dejavnosti sobodajalca (peti odstavek 5. člena tega zakona);

– glede opravljanja prehrambne dejavnosti v premičnem prehrambnem obratu (12. člen tega zakona);

– glede izpolnjevanja pogoja vpisa v register in poslovanja z veljavno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata v primeru oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem (17. člen tega zakona);

– glede izpolnjevanja pogojev za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem (tretji odstavek 20. člena, prvi, drugi in četrti odstavek 21. člena ter šesti, sedmi in osmi odstavek 22. člena tega zakona), razen določb, glede katerih opravlja nadzor stanovanjska inšpekcija v skladu s tretjim odstavkom tega člena;

– glede izpolnjevanja obveznosti navedbe identifikacijske številke nastanitvenega obrata pri oglaševanju in sklepanju pogodb na daljavo (23. člen tega zakona);

– glede pravilnosti, točnosti in popolnosti podatkov v registru, ki so obvezni podatki predloga za vpis v register (četrti odstavek 27. člena tega zakona) v primeru nastanitvenih obratov v stanovanju.

(3) Stanovanjska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem naslednjih določb tega zakona:

– glede prepovedi opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v stanovanjski stavbi z oskrbovanimi stanovanji (drugi odstavek 20. člena tega zakona);

– glede ugotavljanja obstoja in veljavnosti soglasja etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem (četrti in peti odstavek 20. člena tega zakona);

– glede izpolnjevanja pogoja objave začetka oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem in nalepljene standardizirane oznake na vhodnih vratih stanovanja (šesti odstavek 20. člena tega zakona).

(4) Nadzor nad izvajanjem pogojev iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona izvajajo z zakonom določeni inšpekcijski organi, pristojni za posamezno področje.

34. člen

(upravni ukrepi)

(1) Inšpektor v okviru svoje pristojnosti nadzora z odločbo odredi ukrep za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v določenem roku, če pri nadzoru ugotovi, da:

– gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;

– gostinski obrat ni označen v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;

– obratovalni čas gostinskega obrata ni objavljen v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;

– cene gostinskih storitev niso označene v skladu s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 9. člena tega zakona;

– nastanitveni obrat, ki se mora kategorizirati, ni kategoriziran ali ni kategoriziran v skladu s 15. členom tega zakona ali ne posluje s kakovostno kategorijo, za katero izpolnjuje merila in standarde glede na vrsto nastanitvenega obrata (prvi odstavek 15. člena tega zakona);

– podatki v registru, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom 27. člena tega zakona obvezni podatki predloga za vpis v register, niso pravilni ali točni, oziroma so nepopolni (četrti odstavek 27. člena tega zakona).

(2) Pristojni inšpektor, ne da bi prej določil rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, z odločbo začasno ali trajno prepove opravljanje dejavnosti, če pri nadzoru ugotovi, da:

– sobodajalec oddaja stanovanje v kratkotrajni najem več dni v koledarskem letu, kot je določeno v petem odstavku 5. člena tega zakona;

– se prehrambna dejavnost v premičnem prehrambnem obratu opravlja v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 12. člena tega zakona;

– se opravlja nastanitvena dejavnost brez veljavne identifikacijske številke nastanitvenega obrata (prvi ali drugi odstavek 17. člen tega zakona);

– se opravlja nastanitvena dejavnost v stanovanju, ki se nahaja v stanovanjski stavbi z oskrbovanimi stanovanji (drugi odstavek 20. člena tega zakona);

– se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem brez soglasja lastnikov stanovanja (tretji odstavek 20. člena tega zakona);

– se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem brez veljavnega soglasja etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega zakona;

– se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem več dni v koledarskem letu, kot je določeno v skladu z 22. členom tega zakona.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

35. člen

(lažji prekrški)

(1) Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se kaznuje izvajalec gostinske dejavnosti, ki je pravna oseba, za prekršek, če:

1. gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;

2. gostinski obrat ni označen v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;

3. obratovalni čas gostinskega obrata ni objavljen v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;

4. cene gostinskih storitev niso označene v skladu s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 9. člena tega zakona;

5. gostinski obrat ne obratuje v skladu z objavljenim obratovalnim časom (prvi odstavek 11. člena ali prvi odstavek 18. člena tega zakona);

6. prehrambni obrat obratuje izven rednega obratovalnega časa, določenega v skladu z drugim in tretjim odstavkom 11. člena tega zakona, brez soglasja občine ali v nasprotju z njim (prvi ali četrti odstavek 11. člena tega zakona);

7. objavljen redni obratovalni čas ni v skladu z drugim in tretjim odstavkom 11. člena tega zakona ali soglasjem občine iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona (prvi odstavek 11. člena tega zakona);

8. opravlja prehrambno dejavnost v premičnem prehrambnem obratu na javni prireditvi več kot 45 dni ali ne izpolnjuje dodatnih pogojev za gostinsko ponudbo v premičnih prehrambnih obratih, ki delujejo v okviru javnih prireditev na določenem območju, določenih s splošnim aktom občine (prvi odstavek 12. člena tega zakona);

9. opravlja prehrambno dejavnost v premičnem prehrambnem obratu na območju, za katerega občina v splošnem aktu iz drugega odstavka 12. člena tega zakona ni tako določila, ali v nasprotju z obdobjem, določenim v splošnem aktu iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, ali brez predhodnega soglasja občine, če le-tega kot pogoj določa splošni akt občine iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona;

10. ne objavi začetka oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v skladu s šestim odstavkom 20. člena tega zakona ali na vhodna vrata stanovanja ne nalepi standardizirane oznake v skladu s šestim odstavkom 20. člena tega zakona;

11. je v posameznem stanovanju nastanjenih več gostov, kot je dovoljeno v skladu s četrtim odstavkom 21. člena tega zakona;

12. podatki v registru, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom 27. člena tega zakona obvezni podatki predloga za vpis v register, niso pravilni ali točni ali so pomanjkljivi (četrti odstavek 27. člena tega zakona);

13. ni v 15 dneh od nastanka sprememb podatkov, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom 27. člena tega zakona obvezni podatki predloga za vpis v register, vložil predloga za spremembo podatkov v registru (peti odstavek 27. člena tega zakona).

(2) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki je samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje izvajalec gostinske dejavnosti, ki je posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, sobodajalec).

(4) Z globo od 400 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

36. člen

(težji prekrški)

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje izvajalec gostinske dejavnosti, ki je pravna oseba, za prekršek, če:

1. opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem več dni v koledarskem letu, kot je določeno v petem odstavku 5. člena tega zakona;

2. nastanitveni obrat, ki se mora kategorizirati, ni kategoriziran ali ni kategoriziran v skladu s 15. členom tega zakona ali ne posluje s kakovostno kategorijo, za katero izpolnjuje merila in standarde kakovosti nastanitvenih obratov (prvi odstavek 15. člena tega zakona);

3. opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju več dni v koledarskem letu, kot je določeno v skladu z 22. členom tega zakona;

4. pri oglaševanju nastanitvenega obrata, v katerem se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, ali pri sklepanju pogodb za kratkotrajni najem na daljavo ne navede veljavne identifikacijske številke nastanitvenega obrata v skladu z 23. členom tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 6.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki je samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 1.000 do 4.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje izvajalec gostinske dejavnosti, ki je posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, sobodajalec).

(4) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

37. člen

(najtežji prekrški)

(1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se kaznuje izvajalec gostinske dejavnosti, ki je pravna oseba, za prekršek, če:

1. nastanitveni obrat ni vpisan v register v skladu s prvim ali drugim odstavkom 17. člena tega zakona ali se opravlja dejavnost brez veljavne identifikacijske številke (drugi odstavek 17. člena tega zakona);

2. se opravlja nastanitvena dejavnost v stanovanju, ki se nahaja v stanovanjski stavbi z oskrbovanimi stanovanji (drugi odstavek 20. člena);

3. se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem brez soglasja lastnika stanovanja (tretji odstavek 20. člena);

4. se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem brez veljavnega soglasja etažnih lastnikov (četrti odstavek 20. člena tega zakona);

5. se opravlja dejavnost v času prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti (34. člen).

(2) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki je samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 2.000 do 12.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje izvajalec gostinske dejavnosti, ki je posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, sobodajalec).

(4) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

38. člen

(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

(podzakonski akti)

(1) Minister izda podzakonske predpise iz drugega odstavka 6. člena, drugega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega in tretjega odstavka 13. člena in devetega odstavka 15. člena tega zakona v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.

(2) Občina uskladi svoje splošne akte z določbami tega zakona ter podzakonskimi predpisi iz prvega odstavka tega člena v treh mesecih od uveljavitve teh podzakonskih predpisov.

40. člen

(nastanitveni obrati, vpisani v register)

(1) Nastanitveni obrati, ki so 1. februarja 2026 vpisani v register na podlagi Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07– uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16; v nadaljnjem besedilu: ZGos) in Pravilnika o registru nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 70/16; v nadaljevanju Pravilnik o registru nastanitvenih obratov), obdržijo identifikacijsko številko in dopolnijo podatke v registru z vsemi podatki, ki jih vsebuje predlog za vpis v register v skladu z drugim in tretjim odstavkom 27. člena tega zakona.

(2) Rok za dopolnitev podatkov v registru iz prejšnjega odstavka je 30. junij 2026.

(3) AJPES nastanitvenemu obratu, ki do roka iz prejšnjega odstavka ne dopolni podatkov v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, po uradni dolžnosti izda odločbo o začasnem preklicu veljavnosti identifikacijske številke nastanitvenega obrata, ki jo vroči izvajalcu nastanitvene dejavnosti. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, ki se pošlje AJPES v osmih dneh od dneva vročitve. O pritožbi odloča ministrstvo.

(4) AJPES spremeni status nastanitvenega obrata iz statusa »začasen preklic identifikacijske številke« v status »aktiven« in s tem odpravi začasen preklic veljavnosti identifikacijske številke nastanitvenega obrata, ko so dopolnjeni podatki iz prvega odstavka tega člena, razen če so podani razlogi za izbris nastanitvenega obrata iz registra iz prvega odstavka 29. člena tega zakona.

(5) AJPES izvajalca nastanitvene dejavnosti o obveznosti iz prvega odstavka, roku iz drugega odstavka ter posledicah iz tretjega odstavka tega člena obvesti do 31. maja 2026.

41. člen

(sobodajalci, vpisani v poslovni register)

Sobodajalci, ki so ob začetku uporabe tega zakona vpisani v poslovni register na podlagi ZGos in Pravilnika o registru nastanitvenih obratov, ostanejo vpisani v poslovni register.

42. člen

(veljavnost soglasij k podaljšanemu obratovalnemu času)

Soglasja občine k podaljšanemu obratovalnemu času, izdana na podlagi Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07 in 16/21), ki so ob začetku uporabe tega zakona veljavna, prenehajo veljati z začetkom uporabe splošnega akta občine, sprejetega na podlagi četrtega odstavka 11. člena tega zakona, razen če je splošni akt občine ob začetku uporabe tega zakona že usklajen z njegovimi določbami.

43. člen

(prehodno obdobje za kategorizacijo)

(1) Kategorizacija nastanitvenega obrata, ki je ob začetku uporabe tega zakona veljavna glede na določbe ZGos in Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18, 5/19 in 182/20; v nadaljevanju: Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov), velja do izteka veljavnosti kategorizacije v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek kategorizacija nastanitvenega obrata štiri ali pet zvezdic ali štiri jabolka, ki je ob začetku uporabe tega zakona veljavna glede na določbe ZGos in Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, velja še največ dve leti od začetka uporabe tega zakona.

44. člen

(veljavna soglasja solastnikov dvostanovanjskih oziroma tri- in večstanovanjskih stavb)

Soglasja solastnikov dvostanovanjske ali tri- in večstanovanjske stavbe za opravljanje oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, pridobljena v skladu s Stanovanjskim zakonom (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O, 77/23 – odl. US in 61/24), ki so veljavna ob začetku uporabe tega zakona, veljajo do 31. decembra 2026 oziroma do treh let od pridobitve soglasja, če je slednje pozneje.

45. člen

(določitev kriterijev za leti 2027 in 2028)

Vlada pri določitvi kriterijev za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 v skladu z drugim odstavkom 22. člena kot nastanitvene obrate, v katerih se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, šteje nastanitvene obrate, ki so v register nastanitvenih obratov v letih 2024 in 2025 vpisani kot apartma, soba, počitniško stanovanje ali počitniška hiša.

46. člen

(dokončanje začetih postopkov)

Postopki, začeti na podlagi ZGos, se dokončajo po določbah ZGos.

47. člen

(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)

(1) Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16), ki pa se še uporablja do začetka uporabe tega zakona, razen 14.a člena, ki se še uporablja do 31. decembra 2026, in 15.b do 15.č člena, ki se še uporabljajo do 31. januarja 2026.

(2) Z dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:

– Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/17);

– Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18, 5/19 in 182/20);

– Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07 in 16/21);

– Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07);

– Pravilnik o registru nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 70/16).

(3) Podzakonski predpisi iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka se še uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, podzakonski predpis iz četrte alineje prejšnjega odstavka do 31. decembra 2026, podzakonski predpis iz pete alineje prejšnjega odstavka pa do 31. januarja 2026.

48. člen

(začetek uporabe)

Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2026, razen 24. in 25. člena, ki se začneta uporabljati 1. januarja 2027, ter 26. do 31. člena, ki se začnejo uporabljati 1. februarja 2026.

49. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 327-01/25-1/48

Ljubljana, dne 25. septembra 2025

EPA 2005-IX

Državni zbor

Republike Slovenije

Nataša Sukič

podpredsednica

The post Nov Zakon o gostinstvu od 1. januarja 2026 appeared first on www.klarinsvet.si.

Oddajanje evidence DDV za atipične davčne zavezance – Kaj morajo vedeti sobodajalci / ponudniki nastanitev?

KLARA KORENČ — Tue, 01 Jul 2025 08:36:41 +0000

Od 1. julija 2025 se tudi za sobodajalce z atipično ID številko za DDV uvaja nova obveznost – oddaja evidenc obračunanega in odbitka DDV Finančni upravi RS (FURS).
Sprememba zadeva predvsem tiste, ki poslujejo čezmejno, denimo s platformami, kot so Booking.com, Airbnb ali Vrbo.
Če poslujete izključno v Sloveniji in ste mali davčni zavezanec, ki ne obračunava DDV, evidence ne bodo potrebne.

Kaj prinaša sprememba od 1. julija 2025

Z novim pravilom FURS uvaja dve novi evidenci, ki ju bo treba elektronsko oddajati skupaj z rednim obračunom DDV:

Evidenco obračunanega DDV (KIR – knjiga izdanih računov)
Evidenco odbitka DDV (KPR – knjiga prejetih računov)

⠀Ti podatki bodo FURS-u omogočili, da pripravi predizpolnjen obračun DDV, kar pomeni manj administrativnega dela za zavezance.

Kdo mora evidence DDV voditi

Obveznost velja za vse zavezance z ID številko za DDV, tudi za tuja podjetja, ki poslujejo v Sloveniji – ti morajo evidence voditi prek davčnega zastopnika.

Atipični davčni zavezanci (najpogosteje sobodajalci, ki uporabljajo Booking, Airbnb ipd.) pa bodo evidence vodili samo za čezmejne transakcije, torej:

za pridobitev blaga ali storitev iz druge države EU,
za provizije tujih posrednikov,
za primere, ko nastopi mehanizem samoobdavčitve (reverse charge).

Kaj vključujejo evidence DDV?

Evidenca obračunanega DDV (KIR)

Vključuje vse izdane račune, tudi:

obdavčene in oproščene dobave,
prodajo na daljavo,
uvoz in druge dobave blaga ali storitev.

Evidenca odbitka DDV (KPR)

Zajema prejete račune:

za nabave in pridobitve iz EU,
za storitve tujih posrednikov (npr. Airbnb, Booking),
ter podatke o odbitem oziroma neodbitnem DDV.

Način in roki za oddajo evidenc

Evidence bo treba oddajati elektronsko, prek:

računovodskih programov,
uvoza datotek v eDavke,
ali preko miniBlagajne.

Oddati jih bo treba hkrati z obračunom DDV, tudi v obdobjih, ko poslovnih dogodkov ni bilo.
Če pride do neskladij med oddanimi podatki in obračunom, je treba uskladitev opraviti v treh dneh.

Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV.

Predizpolnjen obračun DDV – manj dela za zavezance

Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.

FURS obračuna ne bo pripravil le izjemoma – npr. ob prisilni poravnavi, stečaju ali prepozni oddaji evidenc.

Uporabljate Bentral channel manager? Enostavna priprava evidence KIR in KPR v Bentralu

Za uporabnike Bentral channel managerja in njihove davčne blagajne je na voljo brezplačna funkcionalnost “DDV evidence”, ki omogoča hitro in enostavno pripravo obeh evidenc:

KIR (knjige izdanih računov) in
KPR (knjige prejetih računov)

Datoteki lahko nato neposredno uvozite v eDavke in tako brez ročnega vnosa izpolnite zahteve nove zakonodaje.

Oglejte si webinar o DDV evidencah v Bentralu in preverite, kako lahko avtomatizirate proces že danes.

👉 Oglejte si posnetek webinarja: DDV evidence za atipične davčne zavezance

Booking in Airbnb račun za provizijo je potrebno vključiti v KIR in KPR. Zakaj?

Pri poslovanju s tujimi posredniki, kot so Booking.com, Airbnb ali Vrbo, velja sistem samoobdavčitve (reverse charge).

Kako deluje samoobdavčitev?

Tuj ponudnik izda račun z 0 % DDV in oznako Reverse charge.
Slovenski prejemnik storitve (sobodajalec z atipično ID številko) mora sam obračunati 22 % DDV.
Ker atipični zavezanci nimajo pravice do odbitka, tega DDV ne morejo vračati – zato ga dejansko plačajo.

⠀Zato se isti račun evidentira v obeh knjigah:

KIR – zabeleži se obračunani DDV,
KPR – vpiše se prejeti račun brez pravice do odbitka.

Katera polja v evidenci DDV izpolniti če ste atipični davčni zavezanec in oddajate nastanitve preko Bookinga ali Airbnb oz. spletnih portalov znotraj EU?

Primer:

Evidentiranje računa od Bookinga v KPR (Knjiga prejetih računov):

znesek računa za provizijo vnesemo v polje P11,
v polje P17 pa vnesemo 22% zneska od P11.

Evidentiranje računa od Bookinga v KIR (Knjiga izdanih računov računov):

znesek davka, ki ga je potrebno plačati (v KPR: P17) vpišemo v polje P18

Kaj pa če poslujemo s spletnimi portali s sedežem izven EU (Vrbo, Expedia)?

Primer:

Evidentiranje Vrbo/Expedia računa v KPR (Knjiga prejetih računov):

znesek računa vnesemo v polje P8,
v polje P17 pa vnesemo 22% zneska od P8.

Evidentiranje Vrbo/Expedia računa v KIR (Knjiga izdanih računov računov):**

znesek davka, ki ga je potrebno plačati (v KPR: P17) vpišemo v polje P23

Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci

Na FURS so pripravili primere izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV za atipične davčne zavezance.

Najdete jih na povezavi: Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci (zip datoteka)

Kje najti Airbnb račun za provizijo?

Prijavite se v svoj Airbnb račun v brskalniku.
Odprite zavihek Danes
Na spodnjem delu strani izberite povezavo ~Prikaz vseh rezervacij~
Izberite zavihek Dokončano
Pri posamezni rezervaciji kliknite (skrajno desno) na tri pike in izberite možnost Račun z obračunanim DDV
Prenesite račun in zneske vnesite v KIR in KPR.⠀

Praktičen nasvet pred oddajo evidenc

Preden evidence uradno oddate, preverite uvoz v testnem okolju eDavkov
👉 beta.edavki.durs.si

S tem boste odpravili morebitne napake in zagotovili pravilnost podatkov.
Za dodatno varnost se vedno posvetujte s svojim računovodstvom – odgovornost za pravilnost podatkov nosi zavezanec sam!!

The post Oddajanje evidence DDV za atipične davčne zavezance – Kaj morajo vedeti sobodajalci / ponudniki nastanitev? appeared first on www.klarinsvet.si.

Samostojni podjetniki v letu 2025: Prispevki ponovno višji

KLARA KORENČ — Sun, 09 Mar 2025 11:35:01 +0000

Prispevki za samostojne podjetnike so se v letu 2025 ponovno zvišali. Glavni razlog za to je rast povprečne bruto plače v preteklem letu ter uvedba novih obveznih prispevkov. Kako se prispevki izračunajo in kakšni bodo njihovi zneski? Podrobnosti v nadaljevanju.

Osnova za izračun prispevkov

Višina prispevkov za s.p. temelji na povprečni plači iz preteklega leta. Za leto 2025 se kot osnova upošteva povprečna plača iz leta 2024, ki znaša 2.394,92 evra bruto. Ker je ta višja kot v letu 2023, bodo skladno s tem višji tudi prispevki.

Samostojni podjetniki plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu, starševsko varstvo in prispevke za zaposlovanje. Prispevki se izračunavajo kot odstotek od osnove, pri čemer znaša minimalna osnova za izračun 60 % povprečne plače, medtem ko je maksimalna osnova določena kot triinpolkratnik povprečne plače.

Koliko bodo znašali prispevki za s.p. v letu 2025?

Minimalni prispevki za s.p. v letu 2024 so znašali 544,04 evra, v letu 2025 pa bodo višji. Glede na objavljene podatke o povprečni plači v letu 2024 bo minimalna zavarovalna osnova znašala 1.436,95 evra. Posledično bodo minimalni prispevki za s.p. v letu 2025 znašali 583,92 evra.

Za tiste, ki plačujejo prispevke po maksimalni osnovi, bo ta določena na podlagi zneska 8.382,22 evra, kar pomeni, da bodo maksimalni prispevki dosegli 3.237,01 evra.

Prispevki za s.p. 2025 – pregled v tabeli

V tabeli je prikazan pregled minimalnih in maksimalnih prispevkov, ki jih bo potrebno poravnati v letu 2025. Pomembno je vedeti, da se prispevki plačujejo za nazaj, kar pomeni, da bodo prvič v višji vrednosti zapadli v plačilo 20. marca 2025 za mesec februar.

Vrsta prispevka	Minimalni prispevki (EUR)	Maksimalni prispevki (EUR)
Prispevki za PIZ	349,90	2.041,07
Prispevki za ZZ	228,27	1.162,41
Prispevki za starševsko varstvo	2,88	16,76
Prispevki za zaposlovanje	2,87	16,77
SKUPAJ	583,92 €	3.237,01 €

(Vir: FURS)

Podatki o višini prispevkov se že nekaj let avtomatsko oddajajo v sistem eDavki, kjer lahko zmeraj preverite svoje obveznosti. Zavezanci plačujejo prispevke mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Priloga: Osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost

(Vir: FURS)

Prihajajo dodatne spremembe v letu 2025

Poleg rednega povišanja prispevkov so napovedane še dodatne spremembe. Od 1. marca 2025 bo obvezni zdravstveni prispevek povišan iz 35 evrov na 37,17 evra. Prav tako bo z julijem uveden novi prispevek v višini 2 % za dolgotrajno oskrbo.

Samostojni podjetniki morajo biti torej pripravljeni na višje stroške poslovanja v letu 2025, saj bo skupen znesek prispevkov ponovno narasel.

Popoldanski s.p.: Kakšna je višina prispevkov za socialno varnost?

Popoldanski s.p. ni pravni oziroma zakonski termin, zato ga ne najdete v zakonih ali pravnih aktih. Gre za pogovorni izraz, ki označuje samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost in ki si prispevkov za socialna zavarovanja ne plačuje sam, ampak je zavarovan z drugega naslova.

Zavezanci plačajo polovico navedenega zneska prispevkov, če je bil s.p. v prejšnjem mesecu odprt 15 dni ali manj (odprtje oziroma zaprtje s.p.-ja).

Zavezanci plačujejo prispevek za ZZ mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec – ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu.

Podatki za plačilo so naslednji (januar, februar in marec 2025):

Prejemnik	Transakcijski račun	Sklic	Znesek
ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	SI56 0110 0888 2000 003	Model 19, vaša davčna številka + 44008	46,26 €
ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje RS	SI56 0110 0888 3000 073	Model 19, vaša davčna številka + 45004	50,63 €
Skupaj PIZ in ZZ			96,89 €

The post Samostojni podjetniki v letu 2025: Prispevki ponovno višji appeared first on www.klarinsvet.si.

Davčni obračun za normirance: Priprava po korakih za leto 2024

KLARA KORENČ — Sat, 01 Feb 2025 07:36:36 +0000

Do konca marca, to je do 31.03., morate normirani espeji oddati davčni obračun za leto 2022. V nadaljevanju podajamo navodila, kako sami pripraviti in oddati davčni obračun. To velja tudi za sobodajalce – fizične osebe, ki ste se odločili, da boste davčno osnovo ugotavljali z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Davčni obračun se pripravi in odda v elektronski obliki preko eDavkov. Namesto vas, ga lahko odda tudi računovodski servis, seveda ob pogoju, da ste mu dodelili pooblastilo, da lahko Fursu oddaja dokumente v vašem imenu.

Normirancem ni potrebno voditi dvostavnega računovostva, ampak morate enkrat letno oddati davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) za preteklo koledarsko leto. Rok za oddajo je 31. marec, vseeno pa predlagamo, da z oddajo ne čakate na zadnji dan.

Postopek oddaje davčnega obračuna za normirance

1. Prijava v eDavke: Za vstop v eDavke potrebujete uporabniški račun z geslom ali digitalnim potrdilom. Več o postopku registracije, si lahko preberete na tej povezavi: https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/pages/Registration/Intro.aspx

2. V meniju na levi strani izberite “Dokumenti – Nov”

3. V seznamu dokumentov poiščite in kliknite na obrazec DDD-DDD: Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti

4. Izberite obdobje za katerega oddajate davčni obračun: Portal vam bodo že sam ponudil obdobje, ki ga preverite/popravite in potrdite s klikom na gumb “Naprej”.

5. Odpre se vam obrazec Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti

6. Izberite vrsto dokumenta: Pri “Vrsta dokumenta” izberite možnost “Original”.

7. Izberite način ugotavljanja davčne osnove: Izberite označeno možnost: “N – Normirani: na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov”.

8. Pri osnovnih podatkih zavezanca izpolnite manjkajoče podatke

9. Pri “Sistem vodenja poslovnih knjig” izberite “Evidence”.

10. Označite, na kateri način ste v preteklem letu plačevali svoje prispevke za socialno varnost. Če ste oddali vse obrazce o prispevkih in skozi celotno leto niste menjali statusa iz popoldanskega s.p. v redni s.p. ali obratno, bo znesek že avtomatično izpolnjen.

11. V sklopu pod IV. PODATKI O VRSTI OBRAČUNA izberite opcijo “Redni letni obračun”

12. Premaknite se na IZRAČUN DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI (NORMIRANI): Izpolnite prvo vrstico, kjer vnesete znesek v eurih s centi za prihodke v letu 2022.

13. Pomaknite se napolje št. 25 “Obračunana akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti”. Tu se vam bo že prikazal znesek že plačane akontacije v preteklem letu. V kolikor je to polje prazno, vnesite znesek ročno. V kolikor se znesek obračunane predhodne akontacije ne bo ujemal z evidenco FURS, vam bo program to na koncu javil in vas pozval, da preverite pravilnost vpisanega zneska.

14. Koliko davka boste plačali?

Ob izpolnitvi vseh zgoraj naštetih podatkov/polj, vam bo program avtomatično izpisal znesek za doplačilo ali vračilo dohodnine.

Razlaga posameznih polj:

Če bo izpolnjeno polje 26. “Obveznost za doplačilo dohodnine”, boste morali dohodnino doplačati.
Če bo izpolnjeno polje 27. “Preveč obračunana dohodnina”, vam bodo ta znesek vrnili.

V polju št. 28. je prikazana osnova za izračun akontacije za prihodnje leto oz. poslovno leto 2023. Od tega zneska je odvisno ali boste akontacijo v letu 2023 plačevali mesečno (v polju št. 30. je naveden znesek mesečnega plačila) ali pa trimesečno (v polju št. 31. bo naveden znesek trimesečnega plačila akontacije).

15. Oddaja obrazca:

Na koncu kliknite na gumb Izračun, da preverite pravilnost vnosa podatkov.
Nato kliknite na gumb Oddaj vlogo.
V zadnjem koraku boste mogli dokment še podpisati in oddati.

The post Davčni obračun za normirance: Priprava po korakih za leto 2024 appeared first on www.klarinsvet.si.

Kratkoročno oddajanje nepremičnin – novosti v osnutku zakona po javni razpravi

KLARA KORENČ — Sun, 17 Nov 2024 07:47:22 +0000

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je po zaključku javne razprave oblikovalo osnutek novega zakona o gostinstvu in ga poslalo v postopek medresorskega usklajevanja. Kakšne spremembe glede kratkoročnega oddajanja nepremičnin lahko pričakujemo v tem osnutku, ki vključuje tudi povratne predloge iz javne obravnave?

Se obetajo stroge omejitve kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom?

Novi predlog zakona o gostinstvu, ki je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja, predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja za fizične osebe na največ 60 dni na leto in največ 6 ležišč. V primeru, da sobodajalec stalno prebiva v eno- ali dvostanovanjski stavbi, bi bila ta omejitev zvišana na 150 dni letno, vendar lahko oddaja največ 50% uporabne površine stanovanja.

Je potrebno pridobiti soglasja za kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom?

V večstanovanjskih stavbah bo kratkoročno oddajanje dovoljeno le ob soglasju vsaj 75 % etažnih lastnikov, kar vključuje tudi pridobitev dovoljenja vseh sosednjih lastnikov (100% soglasje mejnih etažnih lastnikov). Na ministrstvu poudarjajo, da je ta ukrep odziv na vse večje težave z dostopnostjo stanovanj in naraščajočimi najemninami, ki jih povzroča umik stanovanj z dolgoročnega najemnega trga zaradi turističnih najemov.

Pridobljena soglasja za oddajanje v kratkoročni najem morajo biti objavljena na oglasni deski stanovanjske stavbe. Prav tako morajo biti stanovanja, ki se oddajajo v kratkoročni najem označena s posebno nalepko za zagotavljanje nadzora drugih etažnih lastnikov.

Kako bodo občine urejale kratkotrajno oddajanje nepremičnin?

Predlog zakona omogoča občinam prilagoditev omejitev glede na njihove specifične potrebe. Tako bodo nekatere občine lahko zaostrile pogoje in omejile oddajanje na 30 dni, medtem ko bodo druge lahko podaljšale dovoljeno obdobje do 365 dni.

Na ministrstvu poudarjajo, da je predlog zakona rezultat obsežne javne razprave, v kateri so prejeli več kot 500 pripomb. Mnenja o uvedenih omejitvah so deljena. Nekateri opozarjajo, da bi lahko negativno vplivale na prihodke sobodajalcev in turistično ponudbo, medtem ko drugi menijo, da bodo izboljšale dostopnost stanovanj in dvignile kakovost turističnih storitev.

Kako se nov predlog osnutka zakona za kratkoročno oddajanje nepremičnine nanaša na samostojne podjetnike in gospodarske družbe?

Predlog zakona za kratkotrajni najem stanovanj v večstanovanjskih stavbah veleva, da najemodajalci s statusom samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe ne morejo opravljati dejavnosti.

Priloga:

Regulacija kratkotrajnega najema v Zakonu o gostinstvu

The post Kratkoročno oddajanje nepremičnin – novosti v osnutku zakona po javni razpravi appeared first on www.klarinsvet.si.

Novi zakon o gostinstvu napoveduje velike omejitve oddajanja stanovanj turistom

KLARA KORENČ — Wed, 29 Nov 2023 13:53:09 +0000

Novi zakon o gostinstvu, ki ga pripravlja ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Matjaža Hana, napoveduje radikalne spremembe v načinu, kako lahko lastniki nepremičnin gostijo turiste. To bi pomenilo skorajšnjo prepoved oddajanja nepremičnin prek priljubljenih platform, kot sta Airbnb in Booking. Tudi poenostavljen sistem oddajanja za pet mesecev bi izginil, in mestne oblasti bi dobile moč, da prepovejo oddajanje na določenih lokacijah.Potrebno je poudariti, da predlog sprememb zakona o gostinstvu, ki bi ga morda lahko uvedli celo že z letom 2025, še ni javen. Poglejmo si povzetek napovedanih sprememb v nadaljevanju, ki so bile predstavljene v časniku Finance.

1. Časovna omejitev oddajanja turistom

Spomnimo: Po trenutno veljavni zakonodaji, je fizična oseba sobodajalec lahko lastnik ali najemnik nepremičnine, ki opravlja dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu (150 dni), nudi gostom do 15 ležišč in je vpisan v Poslovni register Slovenije.

V novem zakonu o gostinstvu so predlagane omejitve glede časa, v katerem bodo sobodajalci lahko svoje nepremičnine ponudili gostom in sicer, namesto dosedanjih petih mesecev v letu, bo to obdobje omejeno na zgolj 30 do 60 dni. V tem času bi morda še vedno bilo mogoče oddajati nepremičnino po poenostavljenem sistemu, vendar le za kratek čas in le ob pridobitvi dovoljenja lokalne skupnosti.

2. Prostorska omejitev

Prav tako prihaja prostorska omejitev glede oddajanja stanovanj, kjer bosta občina in država imeli pooblastilo, da določita območja, kje je poenostavljeno oddajanje stanovanj za največ 60 dni dovoljeno in kje ne. To pomeni, na primer, da bi lahko Ljubljana določila, da je dovoljeno oddajati stanovanje v centru mesta, vendar ne v drugih soseskah, kot so Dravlje in Fužine, ki so bolj pomembne za stanovanjsko dejavnost.

3. Vpis sobodajalca v register s soglasjem lokalne skupnosti

Nova pravila bodo občinam podelila večjo pristojnost in nadzor nad kratkoročnimi najemi nepremičnin. Na primeru ljubljanske občine, kjer se mnogo stanovanj oddaja prek Airbnbja in Bookinga, želijo lokalne samoupravne skupnosti pridobiti dodatna pooblastila za urejanje tega področja. Predlagajo, da bi lokalne oblasti lahko izdajale soglasja za oddajo nepremičnin za kratkoročno bivanje ter si prizadevali za okrepitev nadzora in uvedbo časovnih ter lokacijskih omejitev za oddajanje nepremičnin prek omenjenih platform.

Predlog ministrstva gre prav v to smer, saj bi brez soglasja lokalne skupnosti sobodajalec izgubil pravico vpisa v register. To pomeni, da brez soglasja lokalne skupnosti sobodajalec nastanitvenega obrata ne bo smel vpisati v register. To pa bi mu preprečilo oglaševanje nepremičnin za kratkoročni najem, saj se takšna pravila pripravljajo na ravni celotne Evropske unije.

4. Omejitev komercialne oddaje nepremičnin

Imate več stanovanj v svoji lasti, ki bi jih radi ponudili za kratkoročni najem? Lahko se znajdete v situaciji, ko vam ne bo dovoljeno oddajati svojega drugega stanovanja (oz. ostalih stanovanj) turistom, saj v v njem ne prebivate. Razen, če bi se odločili za zahtevno pot pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj (soglasja etažnih lastnikov), ki pa je v praksi skoraj nemogoča. Dobiti boste morali namreč soglasje vseh sosedov in spremeniti namembnost stanovanja v poslovni oziroma gostinski prostor. To bi bil tudi pogoj za vpis v register za oddajanje.

Zaključek

Na obzorju so velike spremembe v svetu kratkoročnih najemov nepremičnin, ki jih prinaša napovedani novi zakon o gostinstvu v Sloveniji. Pomembno pa je poudariti, da predlog sprememb zakona o gostinstvu še ni javen, kar pomeni, da ostaja še veliko negotovosti glede njegovih končnih oblik in datuma uveljavitve.

Časovna omejitev, prostorska omejitev, večja vloga lokalnih skupnosti ter omejitev komercialne oddaje nepremičnin so le nekateri od vidikov, ki jih je treba upoštevati v prihodnjih mesecih in letih. Za tiste, ki razmišljate o oddajanju nepremičnin turistom, bo ključno, da ostajate pozorni na nadaljnji razvoj zakonodaje ter se pravočasno prilagodite morebitnim spremembam.

Vse to pa bo vplivalo tudi na turistično industrijo, gospodarske subjekte in druge dejavnosti, povezane s kratkoročnimi najemi nepremičnin. Zavedati se moramo, da se spreminja krajina kratkoročnih najemov, in z njo se bodo morali prilagoditi tudi tisti, ki delujejo v tej panogi. Ostaja pa ključno vprašanje, kako bodo te spremembe vplivale na raznolikost turističke ponudbe in izkušnje gostov, ki obiskujejo Slovenijo.

Vir: Finance

The post Novi zakon o gostinstvu napoveduje velike omejitve oddajanja stanovanj turistom appeared first on www.klarinsvet.si.

Začasna prekinitev sobodajalske dejavnosti

KLARA KORENČ — Sun, 29 Oct 2023 19:37:00 +0000

Zima prinaša svojevrstne izzive in odločitve za sobodajalce. Nekateri med vami se morda odločite, da v hladnejših mesecih ne boste oddajali svoje nastanitve, bodisi zaradi sezonske narave turizma ali preprosto zaradi želje po odmoru. Ta odločitev običajno pomeni začasno prekinitev poslovanja. Vendar pa s to odločitvijo prihajajo tudi specifična vprašanja in dileme, povezane z uradnimi postopki in zakonodajnimi zahtevami.

V nadaljevanju vam bom podrobneje predstavila, kaj ta začasna prekinitev pomeni za vašo registracijo v Poslovnem registru Slovenije (PRS) in Registru nastanitvenih obratov (RNO), kako ravnati s plačevanjem prispevkov ter ali je dovoljeno oglaševanje v času “mirovanja”. Te informacije vam bodo pomagale pri sprejemanju premišljenih odločitev in zagotovile, da bo vaša vrnitev v poslovanje po premoru potekala gladko in brez nepotrebnih zapletov.

Kdo je sobodajalec?

Fizična oseba se lahko kvalificira kot sobodajalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: je lastnik ali najemnik nepremičnine, opravlja sobodajalsko dejavnost le občasno, in sicer skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu ( 150 dni), nudi gostom največ 15 ležišč ter je ustrezno vpisan v Poslovni register Slovenije.

Izbris sobodajalca iz Poslovnega registra Slovenije: Kdaj in zakaj?

Ko sobodajalec želi prenehati s svojo dejavnostjo, je potreben uraden postopek izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi AJPES. Ta postopek se začne z oddajo obrazca Prijava za vpis podatkov o sobodajalcu (obrazec PRS-1 sd). Sobodajalec ga lahko vloži sam elektronsko ali osebno na AJPESu.

Uradni postopek se prav tako sproži, če AJPES prejme informacijo od pristojnega organa, da sobodajalec ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti. Prav tako je izbris iz registra potreben v primeru smrti sobodajalca.

Kaj naredi sobodajalec v Registru nastanitvenih obratov (RNO) v primeru začasnega prenehanja opravljanja dejavnosti?

V primeru, ko sobodajalec za določeno obdobje preneha opravljati dejavnost, nastanitvenega obrata ne izbriše iz registra. Nastanitveni obrat ostane vpisan v registru, spremeni se samo njegov status iz aktivnega v neaktivnega. Ob ponovnem pričetku opravljanja dejavnosti se opravi sprememba statusa na istem nastanitvenem obratu. Če se sobodajalec izbriše iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) kot poslovni subjekt, ne bo več vpisan kot izvajalec nastanitvene dejavnosti pri nastanitvenem obratu. Ko se bo ponovno vpisal v PRS kot poslovni subjekt – sobodajalec, se bo spet vpisal kot izvajalec nastanitvene dejavnosti pri istem nastanitvenem obratu (aktivacija izvajalca), ki je ostal vpisan v registru (spremenil se mu samo »status nastanitvenega obrata«).

Obveznost plačevanje socialnih prispevkov

Ko je sobodajalec registriran v PRS, mora redno plačevati mesečne prispevke, ki vključujejo pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. Če pa sobodajalec izbriše svoj vpis iz PRS, se njegove obveznosti glede plačevanja teh prispevkov končajo.

Ali lahko sobodajalec oglašuje nastanitev v času, ko je izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije?

Pogosto lahko v praksi opazimo, da sobodajalci, tudi ko so izbrisani iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), še vedno oglašujejo svoje nepremičnine na platformah, kot sta Booking in Airbnb, za prihodnjo sezono, ko načrtujejo ponovni vpis v PRS. Po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je prepovedano oglaševanje dela, ki ni legalno, kot so dela na črno ali nedovoljene dejavnosti. To pomeni, da ne smete oglaševati storitev ali dejavnosti, če niste uradno registrirani za to delo. Na primer, če niste registrirani kot sobodajalec, ne smete oglaševati oddaje nepremičnin. To pravilo velja za vse – za podjetja, samozaposlene in posameznike – in velja tudi, če delo opravljate samo občasno.

The post Začasna prekinitev sobodajalske dejavnosti appeared first on www.klarinsvet.si.

Normiranci pozor! Vlada potrdila predloge davčnih sprememb

KLARA KORENČ — Wed, 05 Oct 2022 07:51:54 +0000

Vlada je 25. septembra 2022 potrdila predloge novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov. Pri pripravi predlogov davčnih sprememb so v luči izjemno zaostrenih in nepredvidljivih razmer iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za naslavljanje draginje ter (pre)velikim izpadom proračunskih prihodkov. Novost v primerjavi s predlogi je ta, da se pri t. i. »polnih« normirancih priznani normirani odhodki znižujejo nad mejo 35.000 evrov prihodkov in ne nad 25.000 evrov.

Predlog novele Zakona o dohodnini tako med drugim prinaša sledeče ukrepe:

Višina splošne olajšave je določena na višini 5000 evrov, odpravljeno je postopno zvišanje na 7500 evrov;
Zvišuje se skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer se ga zvišuje s 13.716,33 evra na 16.000 evrov;
Uvaja se olajšavo za mlade. Davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja je za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti znižana v višini 1000 evrov v davčnem letu;
Davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu se s sedanjih 45 % zvišuje na 50 %;
Odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja;
Pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranja pa se splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
Jasneje se določa pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, podaljšuje se obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev) in vezano na višino prihodkov zavezanca se znižuje višino priznanih normiranih;
Pri t. i. »polnih« normirancih se za tiste s prihodki do 35.000 evrov ne spreminja nič, za tiste nad 35.000 evrov prihodkov pa se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %;
Pri »popoldanskih« normirancih se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %;
Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnjo dohodnine določa v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa se ne spreminja;
Odpravlja se možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo;
Spreminjajo se pogoji in višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Predlog novele Zakona o trošarinah

Predlog novele Zakona o trošarinah med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo in gozdarstvo z neposredno ugodnostjo pri plačilu trošarine. Od 1. januarja 2023 se določa trošarina za gorivo za kmetijstvo in gozdarstvo v višini trošarine za plinsko olje za ogrevanje, s čimer bo dejansko obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo in gozdarstvo nižja kot v veljavnem sistemu (trošarina za plinsko olje za ogrevanje znaša 24 % trošarine za dizelsko gorivo, v veljavnem sistemu pa kmetje po uveljavljanju vračila trošarine plačajo le 30 % trošarine za dizelsko gorivo).

Vlada ukrepe na davčnem področju sicer nadgrajuje še z drugimi ukrepi za blaženje inflacije in draginje.

Predlog novele Zakona o davčnem postopku

Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (primer: zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila).

Predlog novele Zakona o finančni upravi

S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa se odpravljajo določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog (primer: ukinjata se poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka). Določa se tudi novo pooblastilo – omogoča se uporaba tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga (pri opravljanju finančne preiskave, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bile storjene najtežje kršitve predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost, vključno z zagotovitvijo medsebojne pomoči pristojnim organom EU in držav članic EU).

Predlogo novele Zakona o davčnem potrjevanju računov

S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa kupca. To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije. Prodajalec lahko izroči račun kupcu v papirni ali elektronski obliki v skladu z njunim dogovorom in tehnološkimi zmožnostmi prodajalca in kupca. Zavezance spodbujamo, da kjer in ko je to mogoče, račune izdajajo in izročajo v digitalni obliki.

The post Normiranci pozor! Vlada potrdila predloge davčnih sprememb appeared first on www.klarinsvet.si.

Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma

KLARA KORENČ — Sat, 01 Oct 2022 06:58:28 +0000

(NOO nastanitvene kapacitete)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja javni razpis, s katerim želimo spodbuditi investicije v trajnostni razvoj nastanitvene infrastrukture za dosego dviga kakovosti infrastrukture in storitev višje kakovosti za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu. Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost. Javni razpis je v Načrt za okrevanje in odpornost uvrščen v razvojno področje C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponenta K11: Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino, in v naložbo IB: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma.

Namen javnega razpisa

Namen javnega razpisa je spodbujanje investicij v trajnostni razvoj nastanitvene infrastrukture za dosego dviga kakovosti infrastrukture in storitev višje kakovosti za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu.

Cilji javnega razpisa

Cilji javnega razpisa so:

trdno pozicioniranje na mestu vodilne države na področju okoljske trajnosti,
dvig dodane vrednosti v turizmu s trajnostnim razvojem turistične ponudbe v turizem višje dodane vrednosti.

Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa se deli na dva sklopa:

SKLOP 1 je sofinanciranje investicij v popolno prenovo oz. rekonstrukcijo nastanitvene turistične infrastrukture višje in visoke kakovosti (3-5 zvezdic- v nadaljevanju * oz. 3-4 jabolka).

SKLOP 2 je sofinanciranje investicij v izgradnjo novih nastanitvenih obratov (t.j. novogradenj) nastanitvene turistične infrastrukture višje in visoke kakovosti (3-5* oz. 3-4 jabolka).

Predmet sofinanciranja na obeh sklopih tega javnega razpisa so investicije, ki se nanašajo na vlaganja v naslednje nastanitvene obrate:

hotele in motele, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 20 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3* ali vsaj 30 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 4*;
penzione in gostišča, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 10 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3*;
turistične kmetije, ki bodo po zaključeni investiciji imele vsaj 5 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije 3 jabolka;
kampe, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 50 nastanitvenih enot (kampirna mesta) kategorije vsaj 4*;
glampinge, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 5 nastanitvenih enot (bivalnih enot) kategorije vsaj 4*.

Predmet sofinanciranja v okviru obeh sklopov (sklop 1 in sklop 2) bodo zgolj investicije, ki bodo usmerjene v energetsko in okoljsko učinkovite ter zeleno naravnane rešitve in bodo vplivale na povečanje energetske učinkovitosti nastanitvenih obratov ter tiste, ki bodo hkrati upravljanje, trženje in informiranje turistov o svoji ponudbi nadgradile z uporabo sodobnih digitalnih orodij, s katero bo zagotovljena kvalitetna uporabniška izkušnja.

Upravičenci

Na razpis se skladno s pogoji oz. zahtevami le-tega lahko prijavijo mikro, mala, srednje velika in velika podjetja, z najmanj enim (1) zaposlenim na dan oddaje vloge in s sedežem ali poslovno enoto ali podružnico v Republiki Sloveniji, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki so nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji, ter izpolnjujejo vse pogoje in zahteve javnega razpisa (v nadaljevanju: prijavitelji ali podjetja ali končni prejemniki).

Za prijavitelje iz prejšnjega odstavka štejejo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja gostinstva in turizma ter imajo, skladno s Prilogo I k Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08- SKD 2008), registrirano eno od naslednjih dejavnosti:

SKD I55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,
SKD I55.202 – Turistične kmetije s sobami,
SKD I55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.

Okvirna razpoložljiva sredstva javnega razpisa

Skupna predvidena višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo razpisa, je 69.000.000,00 EUR, od tega:

za sklop 1: 48.500.000,00 EUR in
za sklop 2 : 20.500.000,00 EUR.

Upravičeni stroški

V okviru javnega razpisa se lahko uveljavlja naslednje kategorije upravičenih stroškov:

Stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva (vključno z morebitnimi stroški naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije),
Stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva,
Stroški storitev zunanjih izvajalcev.

Roki za oddajo vlog

Roki za oddajo vlog so: 5. 12. 2022, 27. 3. 2023 in 29. 5. 2023.

Dokumenti in obrazci

https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javnio-razpis-za-sofinanciranje-vlaganj-v-nastanitveno-turisticno-ponudbo-za-dvig-dodane-vrednosti-turizma/

The post Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma appeared first on www.klarinsvet.si.

Davčni podatki na Airbnb so obvezni

KLARA KORENČ — Mon, 19 Sep 2022 15:36:34 +0000

S 1. januarjem 2023 stopi v veljavo predpis o napovedi davka na ravni EU, v skladu z direktivo DAC7. DAC7 uvaja novo obveznost poročanja za operaterje digitalnih platform, ki poslujejo v EU. V ta namen, mora Airbnb od posameznikov, ki prebivajo v EU, ter gostiteljev ali sogostiteljev v EU zbirati podatke o davčnem zavezancu (polno ime gostitelja, primarni naslov ali sedež, davčno številko in/ali ID za DDV, matično številko podjetja ter dohodek, ki so ga prosamezniki/gostitelji/sogostitelji, o katerih se poroča, zaslužili z uporabo platforme, ter druge pomembne informacije).

Gostitelji morajo predložiti podatke o davčnem zavezancu za vse aktivne oglase nastanitev na Airbnb; če se nastanitve nahajajo v več državah, bodo gostitelji morali predložiti davčne podatke za vsako državo.

Če želite v letu 2023 še naprej sprejemati goste, vnesite svoje davčne podatke oz. podatke o davčnem zavezancu!

Zakaj Airbnb zahteva podatke o davčnem zavezancu?

Airbnb mora zbirati podatke o davkoplačevalcih, da lahko izpolni davčne izračune in obveznosti poročanja v več državah. Davčni podatki se morajo predložiti v večini držav, v katerih davčni zavezanec prebiva ali skrbi za goste kot gostitelj oz. sogostitelj ali oboje. Trenutno je Airbnb dolžan zbirati podatke o davkoplačevalcih v naslednji državah:

- - Vse države Evropske Unije (EU):
    
    Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska
  - Norveška
  - Kanada
  - Združene države Amerike
  - Mehika
  - Kolumbija
  - Indija

Podatke o davkoplačevalcih bodo lahko posredovali le gostitelji, ki imajo aktivne oglase v zgoraj navedenih državah.

Kje v Airbnb se vnesejo davčni podatki zavezanca?

Prijavite se na spletišče Airbnb.com
Pojdite na »Račun« > »Plačila in izplačila« > »Takse«
Izberite možnost »Dodaj davčne podatke«
Nato izberite lokacijo in državo, za katero želite dodati davčne podatke
Izberite oglase, ki jim želite dodeliti davčne podatke
Označite, ali davčni zavezanec opravlja gostiteljsko dejavnost kot pravna oseba (da/ne)
Izpolnite obrazec z davčnimi podatki

ali
Po izpolnitvi kliknite gumb »Dokončano«
Ko končate, bodo vaši podatki o davčnem zavezancu prikazani v razdelku »Račun« > »Plačila in izplačila« > »Takse«.

Uredba o napovedi davka na ravni EU velja samo za imetnike računov Airbnb. Zato morate predložiti samo podatke o imetnikih računov.

Več informacij, zakaj mora Airbnb posredovati davčne podatke v skladu z direktivo DAC7, si preberite TUKAJ.

The post Davčni podatki na Airbnb so obvezni appeared first on www.klarinsvet.si.