Kakšna je razlika med turističnim paketom in povezanim potovalnim aranžmajem?
Pogodba o paketnem potovanju je vsaka pogodba o turističnem paketu, kot je opredeljen v drugem odstavku 26. člena ZSRT-1.
Od pogodbe o paketnem potovanju pa se razlikuje pojem »povezan potovalni aranžma«, ki ga ureja drugi odstavek tega člena, ki prenaša 5. točko prvega odstavka 3. člena Direktive 2015/2302/EU. Zaradi preglednosti je namreč treba turistične pakete ločiti od povezanih potovalnih aranžmajev, ki nimajo značilnosti turističnega paketa, in zato ni ustrezno, da zanje veljajo vse določbe, ki se uporabljajo za turistične pakete.
Za povezan potovalni aranžma gre v določenih primerih, ko sta izbrani vsaj dve različni vrsti potovalnih storitev za namene istega potovanja in ne gre za turistični paket, na podlagi česar so s posameznimi ponudniki potovalnih storitev sklenjene ločene pogodbe. Pri tem sta določena dva objektivna kriterija za presojo.
Prvi kriterij je enkraten obisk ali stik s prodajno točko, v okviru katerega potrošnik ločeno izbere in ločeno plača posamezne potovalne storitve.Pri tem gre na primer za spletne platforme ali posrednike, ki nudijo različne potovalne storitve različnih ponudnikov (na primer letalska karta, hoteli ipd.). Ključna razlika s turističnim paketom je v tem, da se potrošnik pri povezanem potovalnem aranžmaju zaveže k plačilu za posamezno potovalno storitev takoj, ko to storitev izbere, in šele nato izbere naslednjo potovalno storitev. Pri turističnem paketu pa se potrošnik k plačilu zaveže šele potem, ko je izbral vse storitve.
Drugi kriterij pa je tako imenovano usmerjeno omogočanje nakupa. Tako usmerjeno omogočanje nakupa bo pogosto temeljilo na tržni povezavi med podjetjema in bo vključevalo plačilo (npr. na podlagi števila klikov ali prometa). Tako gre za povezan potovalni aranžma, če prvo podjetje usmerjeno omogoča nakup vsaj ene dodatne potovalne storitve drugega podjetja in če je najpozneje 24 ur po potrditvi rezervacije prve potovalne storitve z drugim podjetjem sklenjena pogodba o drugi potovalni storitvi. Gre npr. za primere, ko podjetje prek spletne povezave do drugega podjetja potrošniku ponuja posamezne dodatne potovalne storitve (npr. letalski prevoznik ima na svoji spletni strani objavljeno spletno povezavo do določenega hotela). Pri tem pa je potrebna aktivnost potrošnika, ki na podlagi vabila k rezervaciji sam obišče spletno stran drugega podjetja. Ključna razlika s turističnim paketom je torej v tem, da podjetje podatkov potrošnika drugemu podjetju ne posreduje samo.
Ob tem pa je treba povezane potovalne aranžmaje ločiti od potovalnih storitev, ki jih potrošniki rezervirajo neodvisno, pogosto tudi ob drugem času, ne glede na to, da potovalne storitve zadevajo isto potovanje. Povezane potovalne aranžmaje, sklenjene prek spleta, je treba ločiti tudi od povezanih spletnih mest, katerih cilj ni skleniti pogodbe s potrošnikom, povezav, prek katerih potrošniki samo na splošno dobijo informacije o dodatnih potovalnih storitvah (na primer kadar ima hotel ali organizator dogodka na svoji spletni strani objavljen seznam vseh izvajalcev dejavnosti, ki neodvisno od katere koli rezervacije ponujajo storitve prevoza na njegovo lokacijo), in če se za objavo oglasov na spletnih mestih uporabijo „piškotki“ ali metapodatki.
Pogoji za vodjo poti
ZSRT-1 ne določa pogojev za vodjo poti (slednji lahko opravlja to nalogo tudi brez plačila) in je zato tudi potnik lahko vodja poti. Organizator mora izkazati, da zagotavlja vodjo poti, kar najlažje stori, če razpolaga s pisnim dokumentom.
Vir: SOS
