Pripombe na osnutek novega stanovanjskega zakona

Osnutek novega SZ-2, ki je trenutno še v javni razpravi, z dodatnimi nemogočimi zahtevami na mala vrata ukinja sobodajalstvo v strnjenih mestnih jedrih (kjer prevladujejo večstanovanjske stavbe), poleg tega pa so nekatere določbe (zadnji stavek 1. točke 10. člena) tudi ustavno sporne saj grobo posegajo v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in uživanja le-te (67. člen Ustave RS). 
 
Ocenjujemo, da bi se v primeru sprejetja sedanjega osnutka SZ-2 v sedanji obliki in striktnega izvajanja določb novega SZ-2 število zakonitih sobodajalcev v Sloveniji (ne samo v mestih), zmanjšalo vsaj za 80%.  

Prizadeti sobodajalci in združenja smo v sodelovanju z g. Urošem Budo iz Zavoda GSD (Gostoljubnost slovenskih domov) spisali komentar na predviden SZ-2. Objavljen je na spodnjem spletnem naslovu Zavoda. Vabimo vas, da se z njim seznanite, ker potencialno izjemno vpliva na vaše bodoče poslovanje kot ponudniki zasebnih namestitev. 

Neizvedljivi pogoji in določbe v osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2)

Komentar je bil poslan je bil tudi na MGRT, SOS (Skupnost občin Slovenije), TZS (Turistična zveza Slovenije), TL (Zavod Turizem Ljubljana), GZS, in mnoga druga relevantna združenja kot tudi posameznike in agencije. 

Bo pa seveda v tej obliki poslan tudi na Ministrstvo za okolje in prostor. 

Skratka, osnutek SZ-2 je za sobodajalce in ponudnike kratkoročnih namestitev preko Airbnb, Booking in ostalih platform toksičen. Če bi zakon striktno uveljavljali,  bi dobili izjemno močno pravno podlago za konec kratkoročne oddaje v večstanovanjskih stavbah. 

Če vam to ni v interesu, vas vabim, da zakon komentirate in zahtevate popravke!

Osnutek zakona je možno komentirati le do tega četrtka, 28.11.2019.

Zakon je možno komentirati tule:
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=10740

…ali direktno na email MOP
gp.mop@gov.si

Argumentacija in zahteve v zvezi z najbolj spornimi členi so omenjeni na že omenjeni povezavi GSD. Tekst je copy-free. Uporabite po lastni presoji. 

Spodaj povzetek zahtev v 7. točkah.

 

——- Free for COPY PASTE  ——

 

KOMENTAR NA OSNUTEK ZAKONA SZ-2

Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor so večkrat javno izjavili, da je eden od ciljev osnutka zakona SZ-2 povečanje dostopnosti stanovanj za dolgoročni najem in kapacitet za namestitev študentov. Še več, iz javnih izjav predstavnikov ministrstva (državnega sekretarja Priojna) sledi, da ministrsvto kot glavni problem zmanjšane dostopnosti stanovanj v RS vidi predvsem ponudnike kratkoročnih namestitev. To je daleč od resnice, temelji na “urbanih mitih” ter povsem zgrešeno!

Ministrstvo ni postreglo z nobeno resno analizo in študijo, ki bi potrjevala hipotezo, da namestitve gostov za krajši čas pomembneje vplivajo na dostopnost stanovanj v RS. Na Javnem stanovanjskem skladu MOL (JSS MOL) so maja 2019 objavili naslednje mnenje: „Na Javnem stanovanjskem skladu MOL nimamo podatkov, v kakšnem obsegu je iz navedenega razloga zmanjšano oddajanje stanovanj v dolgoročni najem, in tudi ni znano, ali bi se predmetna stanovanja, če se ne bi oddajala v turistične namene, sploh oddajala v dolgoročni najem, zato o konkretiziranih ocenah negativnih posledic oddajanja preko Airbnb na stanovanjskem področju ne moremo govoriti.

Redke raziskave, ki pa so bile opravljene (nazadnje Podcrto.si, Dec.2018) nasprotno ocenjujejo, da je stanovanjskih enot, ki bi jih teoretično lahko uvrstili v take, ki »zajedajo« v fond stanovanj sicer namenjenih dolgoročnemu tržnemu najemu v Ljubljani le nekaj odstotkov (2-3%) celotnega fonda stanovanj, ki so na voljo za tržni najem.

Obenem pa je po podatkih Ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda nenaseljenega, pri čemer se je samo v Ljubljani število praznih stanovanj v obdobju od leta 2011 do leta 2018 povečalo z 22.300 (17,8 odstotka) na 24.400 (19 odstotkov).

Na osnovi tega se je težko znebiti občutka, da so določbe 1., 2. in 3. točke 10. člena osnutka SZ-2 (namerno?) napisane tako, da bi v primeru sprejetja od večine obstoječih malih sobodajalcev v praksi zahtevale spremembo namembnosti stanovanjske enote, posledično 100% soglasje etažnih lastnikov in izpolnjevanje številnih zahtev Zakona o graditvi objektov vključno z gradbenim dovoljenjem. Te zahteve so, kot je bilo že obrazloženo, ne samo v delu ustavno sporne, pač pa tudi sicer pretirane, neživljenjske in do sobodajalstva sovražne. V kolikor bi obveljale, bi po naši ocenah »eliminirale« (kakor se je ob priložnosti slikovito izrazil g. državni sekretar Prijon) več kot 80% sobodajalcev v Republiki Sloveniji. Čeprav na prvi videz ne izgleda tako, pa osnutek SZ-2 na »mala vrata« sobodajalstvo skoraj v celoti ukinja namesto, da bi ga reguliral. To je napačno.
.

ZATO PREDLAGAMO:

1. Predlagam, da se omejitev za opravljanje dejavnosti v stanovanjski enoti na polovico uporabne površine stanovanjske enote (zadnji stavek 1. točke 10. člena) opusti saj povsem grobo posega v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in uživanja le-te (67. člen Ustave RS). Pravico ostalih etažnih lastnikov do mirne rabe stanovanj se da namreč urediti drugače.

2. Da se kot dovoljena mirna dejavnost štejejo vse dejavnosti, ki ne motijo stanovalcev pri mirni rabi stanovanjskih enot (ne povzroča hrupa, smradu, tresljajev), ne povzročajo čezmerne obremenitve skupnih delov stanovanjske stavbe (stranke) in ne spreminjajo namembnosti bivalne rabe stanovanjskega prostora. Ravno bivanje je po našem mnenju zelo težko opredeliti za motečo dejavnost, saj v bistvu v večstanovanjski stavbi bivajo vsi. Ni pa prav nobenega dokaza, študije ali analize, ki bo nakazovala, da bivanje gostov povzroča kaj večji hrup, smrad ali tresljaje kot ostali uporabniki večstanovanjskih stavb. V večstanovanjski stavbi namreč bivajo vsi; lastniki, najemniki, prijatelji, sorodniki, gostje, domače živali.


3. Da se v zakonu jasno navede, da se mirne dejavnosti lahko izvajajo v celem stanovanju brez soglasij. Dejavnost se lahko izvaja tudi v delu bivalne enote ali varovanega stanovanja.

 
1. točka 10. člena osnutka SZ-2 naj se po novem glasi:
 

(1) Del sStanovanjskae enotae se lahko v skladu z določbami tega zakona uporablja tudi za opravljanje dejavnosti, če ta dejavnost, ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanjskih enot (ne povzroča hrupa, smradu, tresljajev) in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov stanovanjske stavbe (stranke) in ne spreminja bivanjske namembnosti stanovanjske enote. Prepovedano je opravljanje katerekoli dejavnosti v več kot polovici uporabne površine stanovanjske enote.

 

4. Vsakemu odgovornemu ponudniku kratkoročnih nastanitev je v vitalnem interesu, da vlada v stavbi red in mir ter, da s sosedi nima težav. V tem smislu tudi večina večina njih deluje. A kakor v vsaki dejavnosti, se tudi pri dejavnosti namestitev za krajši čas pojavljajo »slabi igralci«, ki se ne držijo pravil. Zato zakonodajalcu predlagamo, da s ciljem učinkovitega zagotavljanja mirne rabe stanovanj ostalih etažnih lastnikov predvidi naslednjo ureditev oz. zahteve:  

 

4.1. Da v zakonu zapove obveznost izvajalca dejavnosti, da svoje obiskovalce, stranke in goste seznani s hišnim redom in za to tudi odgovarja.
 
4.2. Da zakonodajalec predvidi inštitut preventive in sicer tako, da je ob z dokazili utemeljeni pritožbi določenega deleža etažnih lastnikov zaradi motenja miru, prekomerne obremenitve skupnih delov in naprav ipd., oseba, ki opravlja za sosede motečo dejavnost dolžna odpraviti vzroke za pritožbo oz. ob ponavljajočih istovrstnih pritožbah prenehati z dejavnostjo. V izogib preobremenjevanju inšpekcijskih služb bi bilo smiselno uvesti stopenjsko ravnanje v smislu 1. korak – Opozorilo hišnega sveta 2. korak – Opozorilo upravnika 3. korak – Inšpekcijska služba. Marsikatera pripomba se namreč lahko odpravi že v medsosedskem dialogu, konec koncev pa podlago omogoča že sedanji zakon SZ-1 z možnostjo sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih. Smiselno bi bilo v to pritegniti tudi upravnika, v zadnji instanci bi imela možnost odreagirati stanovanjska inšpekcija, a šele potem, ko tudi v določenem roku izvajalec dejavnosti ne bi odpravil vzroka za pritožbe sosedov.  
 
5. Splošno znano dejstvo je, da so določena raven hrupa, občasen smrad in tresljaji prisotni v vsaki večstanovanjski stavbi. V osnutku zakona SZ-2 sicer uvaja termin dejavnosti, ki “ne motijo” stanovalcev pri mirni rabi stanovanjskih enot (ne povzroča hrupa, smradu, tresljajev), vendar zakon ne navaja merljivih kriterijev po katerih bi bilo možno objektivno presojati ali je določena dejavnost “moteča” ali ne. To na široko odpira vrata subjektivnim interpretacijam. Predlagam in pričakujem, da zakon objektivno kriterije za zakonsko še dovoljene ravni in trajanje motenj, ki se smatrajo za “moteče”, to je hrup (čas, dB?), tresljaji (kriterij?), in smradu(?). Scier se na široko odpita vprašanje kdo bo to presojal? Kdaj je npr. smrad še v zakonsko dovoljenih mejah, in kdaj ne?  
 
6. Potrebno je spremeniti način zbiranja soglasij za “moteče” dejavnosti, predvsem v smeri v praksi izvedljivega postopka in uravnoteženega sistema odločanja. Obstoječi način zbiranja soglasij je namreč v praksi neizvedljiv ter na široko odpira vrata za »kaprice« in med sosedsko nagajanje ter odrekanje soglasja brez utemeljenega razloga ne samo v primeru pridobivanja soglasij za opravljanje dejavnosti, pač pa za tako »trivialna« soglasja kot je postavitev klimatske naprave. 
 
7. Predlagamo, da se 3. točka 10. člena osnutka SZ-2 črta. Obstoječa zakonodaja (Zakon o gradnji objektov) učinkovito naslavlja primere, ko je sprememba namembnosti potrebna ter določa način na kakšen način je to potrebno izvesti.